"Vsi vedo, da sem proti vstopu v Evropsko unijo," je v pogovoru za radijsko postajo RUV dejal Gudfinnsson, a v isti sapi zatrdil, da je "o teh vprašanjih treba premisliti v luči današnjih razmer".

Tudi v preostanku pogovora je nadaljeval z dvoumnimi izjavami. "Še naprej v isti meri kot prej nasprotujem članstvu ," je rekel in nadaljeval, da bo Islandija zaradi finančne krize "morala opraviti revizijo vsega" in "potegniti ustrezne nauke iz trenutnih razmer".

Gudfinnssonov ministrski resor je za Islandijo zelo pomemben, saj ribištvo predstavlja pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in 30 odstotkov vsega islandskega izvoza. Po njegovem prepričanju bo kriza v finančnem sektorju, ki je postal ključni gospodarski sektor v državi, zopet okrepila pomen tradicionalnega ribiškega sektorja, ki je v zadnjem času izgubljal na pomenu. Leta 1996 je namreč predstavljal še skoraj deset odstotkov BDP.

"Ribiška politika EU je povsem nesprejemljiva za Islandijo," je sicer v današnjem pogovoru zatrdil minister. Islandija se je sicer 50-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja prav zaradi ribištva večkrat zapletla v več resnih incidentov z Veliko Britanijo, ki so v zgodovini znani kot ribiške vojne.

Islandija, ki ima okoli 320.000 prebivalcev, je dolgo slonela na svoji ribiški industriji, nato pa je proti koncu 20. stoletja začela beležiti hitro rast svojih bank. Na ta račun je postala ena najbogatejših držav na svetu. Vendar pa so njene banke zaradi širitve v tujino zelo izpostavljene svetovni posojilni krizi, posledično pa tudi celotno islandsko gospodarstvo, saj premoženje bank za večkrat presega islandski bruto domači proizvod.

Islandija je v teh dneh zaradi pretresov na finančnih trgih v vse globlji krizi. Njeno okrevanje po finančni krizi bo kot kaže trajalo več let, zaradi tega pa se pojavljajo glasovi, da bi Islandija vstopila v EU in prevzela evro v zameno za pomoč pri rešitvi islandskega gospodarstva. Vrednost islandske krone je namreč v zadnjem času v primerjavi z evrom strmoglavila.

Na Islandiji so članstvu v EU dolga leta nasprotovali. Vzrok za to je predvsem zaskrbljenost, da bo Islandija zaradi skupne evropske ribiške politike izgubila nadzor nad svojim ribolovnim območjem.

Islandija je leta 1994 z EU podpisala sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (EEA), kar državi omogoča sodelovanje na enotnem trgu, ne da bi postala članica unije.