Čeprav bi moral Eles po energetskem zakonu neporabljeni znesek, ki so ga med letoma 2002 in 2007 zbrali slovenski odjemalci električne energije, bodisi prihraniti bodisi v celoti vrniti agenciji za energijo, ta pa bi ga porabila za znižanje omrežnine odjemalcem, tega ni storil. Na podlagi sklepa vlade, ki ga je predlagalo ministrstvo za okolje in prostor, je namreč konec januarja polovico od 15 milijonov presežnega denarja nakazal državnemu Eko skladu. Da gre za nenamensko porabo sredstev, je že junija opozorilo tudi računsko sodišče. Omenjeni dodatek je sicer del končnega računa za električno energijo, ki ga plačujejo porabniki.

Elesovo nakazilo Eko skladu je sporno zaradi več razlogov. Najprej zato, ker je v nasprotju z zakonodajo. Tudi po starem energetskem zakonu, ki je še veljal v času nakazila, se namreč sredstva, zbrana z dodatkom iz cene za uporabo elektroenergetskih omrežij, lahko izključno namensko porabijo le za odkup elektrike od kvalificiranih proizvajalcev. To so nam potrdili tudi na ministrstvu za gospodarstvo.

Na vprašanje, na kakšni zakonodajni podlagi je torej vlada sprejela sklep o prenosu denarja, so nam na ministrstvu, ki ga vodi Andrej Vizjak, odgovorili, da so 4,6 milijona evrov porabili za znižanje dodatka za obvezen odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev, kar se je odrazilo v 1,5-odstotnem znižanju cen električne energije za gospodinjstva. Ob tem so priznali, da so 7,5 milijona evrov porabili za financiranje nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost do leta 2016.

Eden pomembnejših izvajalcev omenjenega načrta je prav Eko Sklad, ki je nato od Elesa prejel omenjena sredstva. Opozoriti velja še na eno podrobnost: čeprav je Eles z agencijo za energijo še vedno v sporu glede porazdelitve presežka prihodkov, ki jih je lani ustvaril s poslovanjem, je po naših informacijah Eko sklad, ki ga vodi Franc Beravs, že kmalu po sprejetju vladnega sklepa pozval, naj pošlje račun za nakazilo 7,5-milijonskega zneska. Pri tem velja spomniti, da omenjeni sklad s posojili in nepovratnimi spodbudami financira učinkovito rabo energije v stanovanjskih stavbah in objektih (materiali, izolacije ...). Temeljni namen dodatka za kvalificirane proizvajalce pa je spodbujanje obnovljivih virov energije: vode, sonca, vetra in biomase. Kot je znano, se je Slovenija zavezala, da bo do leta 2020 zvišala delež porabe obnovljivih virov energije, ki trenutno znaša 16 odstotkov, na 25 odstotkov.