"Mávrica je svetlobni optični ali meteorološki pojav, ki nastane zaradi loma sončne svetlobe (refrakcija) na vodnih kapljicah, kadar dežuje. Svetloba se »lomi« ali bolje rečeno spremeni smer pri prehodu iz ene snovi v drugo. Valovanje različnih frekvenc frekvence oziroma valovnih dolžin v različnih snoveh potujejo z različno hitrostjo. V trenutku, ko bela sončna svetloba (v beli svetlobi so združene vse barve spektra) preide iz zraka v vodno kapljico pod majhnim kotom, se različnim barvnim žarkom spremini hitrost, odvisno od njihove frekvence. Nekaj valovanja se v kapljici odbije nazaj, nekaj pa ga na drugi strani kapljice zapusti in nadaljuje pot po zraku v spremenjeni smeri. Vijolična svetloba potuje najpočasneje (ima največjo frekvenco) in se v kapljici najbolj lomi, zato je vijolična barva vedno na dnu mavrice, rdeča pa se lomi najmanj (ima najnižjo frekvenco) in je zaradi tega vedno na vrhu," pojav razlaga Wikipedija.
Mavrica nastane povsod, kjer je v zraku mnogo drobnih kapljic vode, praviloma po dežju, pa tudi ob vodometih, napravah za zalivanje travnikov, vidimo pa jo, ko nam sonce sije v hrbet. "Obrnjena" mavrica potrebuje posebne pogoje za svoj nastanek, ki nad Veliko Britanijo niso prav pogosti.
