Arheologi so ocenili, da izkopanine segajo v leta med 500 in 460 pred našim štetjem. Nekateri vojaki so bili pokopani z bronastimi čeladami, železnimi meči in noži. Njihove oči, usta in prsi je prekrivala zlata folija, ki je bila okrašena z risbami levov in drugih živali, ki predstavljajo kraljevsko moč.
Pri drugih najdbah so našli tudi zlat nakit in lončene izdelke. „Odkritje je zgodovinsko, saj osvetljuje makedonsko kulturo skozi oči arhaične dobe,“ je dejal Pavlos Chrysostomou. Dodal je, da grobovi dokazujejo, da so imeli Makedonci vojsko, ki je varovala vojaške meje, preko morja pa so trgovali že v 7. stoletju pred našim štetjem.
Arheologi so med okostji vojakov našli tudi enajst žensk, ki so nosile zlate in bronaste ogrlice, uhane in broške. Za devet grobov pa so ugotovili, da izvirajo iz časa Aleksandra Velikega.
Izkopavanje grobov je bilo del širšega osemletnega projekta, s katerim naj bi izkopali in preučili 915 antičnih grobov.
