Ker je ena od domnevnih žrtev danes 57-letnega člana križniškega reda tudi duševno hudo moten mladoletnik, župniku poleg spolnih napadov na otroke očitajo še zlorabo slabotne osebe.

Sojenje Žnidariču poteka za tesno zaprtimi vrati sodišča, brez navzočnosti javnosti, kar je v takšnih primerih običajna praksa, s katero želijo zaščititi integriteto žrtev. V tem primeru je razlog za zaprtje glavne obravnave tudi dejstvo, da je ena od žrtev župnikovih zavrženih dejanj še vedno mladoletna. Sojenje se je začelo v začetku julija, ko je sodišče že na prvi glavni obravnavi v nasprotju s pričakovanji zaslišalo večino prič, med njimi tudi vse tri oškodovance.

Mesec in pol za rešetkami

Po koncu sodnih počitnic se je sojenje z drugo glavno obravnavo nadaljevalo šele ta teden, sodni senat pa je skupaj zaslišal kar okoli 30 prič. Čeprav je do podatkov o dogajanju za zaprtimi vrati sodišča težko priti, smo izvedeli, da je bil obtoženi duhovnik na sojenju redkobeseden, podobno pa naj bi bilo tudi med preiskavo, ko se je branil z molkom.

Naj spomnimo, da so pripadnika križniškega reda v cerkvi svetega Jakoba v Ormožu februarja lani aretirali kriminalisti, potem ko so se s primerom domnevne pedofilije skoraj leto dni ukvarjali ptujski tožilci. Zid molka okoli duhovnika je bil namreč dolgo povsem neprebojen. Klobčič se je začel odmotavati šele po spolnem napadu na duševno zaostalega dečka, ki naj bi ga Žnidarič zagrešil decembra 2006. Kriminalisti so takrat spisali prvo kazensko ovadbo zoper ormoškega dušnega pastirja, ki ga je preiskovalni sodnik zaradi nevarnosti uničenja dokazov in vplivanja na priče poslal za rešetke mariborskega pripora.

Po mesecu in pol so ga izpustili, čeprav so mariborski kriminalisti le nekaj dni pred tem spisali že drugo kazensko ovadbo zaradi pedofilije. Dokazi policistov o duhovnika nevrednih dejanjih so se začeli množiti in kriminalisti so kmalu podali še tretjo ovadbo proti Žnidariču. V obtožnici piše, da župnik z nobenim od treh oškodovancev sicer ni spolno občeval, pač pa jih je zlorabil z različnimi spolnimi dejanji, s katerimi je zadovoljeval svoj spolni nagon. Dva dečka, rojena leta 1985 in 1986, naj bi župnik spolno izkoristil poleti leta 2000, spolni delikt proti tretjemu, duševno zaostalemu dečku pa naj bi Žnidarič, kot že rečeno, storil decembra 2006.

Nekaj primerov je zastaralo

S tem spisek nečednih dejanj ormoškega župnika še ni končan, saj se je ptujskemu tožilstvu kasneje javilo še več domnevnih žrtev, ki naj bi jih Žnidarič spolno zlorabil, še preden je prišel službovat v Ormož. Čeprav so bili nekateri pripravljeni pričati tudi v tem postopku, jim to onemogoča slovenska zakonodaja, po kateri so ti primeri že zastarali, zato zaradi njih ormoškega dušnega pastirja ne morejo več kazensko preganjati.

Odločitev sodišča v podobnih primerih je vedno zelo občutljiva, eden glavnih argumentov za takšno ali drugačno odločitev sodnikov pa je običajno mnenje psihiatričnega izvedenca. Po naših podatkih je bilo psihiatrično mnenje vsaj v primeru duševno zastalega dečka pozitivno za tožilstvo, ptujski tožilci pa so bili zadovoljni tudi z jasnimi in verodostojnimi izpovedmi oškodovancev. Na tej osnovi je vodja ptujskih tožilcev Milan Birsa pred časom ocenil, da bodo obtožbe proti Albinu Žnidariču zdržale tudi sodniško presojo, če ga bo sodišče res spoznalo za krivega, pa mu grozi do deset let zaporne kazni.