Novejše raziskave pa kažejo, da sodi med avtoimunske bolezni. Znano je, da se večini bolnikov (v Sloveniji jih je okoli 35.000) bolezensko stanje izboljša poleti, saj sonce nanje vpliva blagodejno. V jesenskih in zimskih mesecih jim težave lajšajo zdravniki. Tudi prof. dr. Miloš Pavlović, dr. med, specialist dermatovenerolog iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

Pri luskavici gre za motnjo imunskega sistema. Je stres tudi eden od pomembnih povzročiteljev bolezni? So bolj prizadeti ljudje v določenih starostnih skupinah?

Vzrokov za bolezen še ne poznamo. Sprožijo jo lahko številni dejavniki, ki vplivajo na potek bolezni, ki lahko traja nekaj let, lahko pa vse življenje. Obstaja več vrst luskavice. Najbolj pomembno je, da ločimo tako imenovano kapljično obliko luskavice, ki se v glavnem pojavi pri otrocih in mlajših osebah po streptokokni okužbi, na primer po gnojnem vnetju grla. Običajno se pojavi samo enkrat in izgine za vedno. V določeni meri je luskavica tudi dedna bolezen. V tem primeru se pojavi do 18. leta starosti in bolnike bolj prizadene, saj je bolj razširjena, spremlja jih vse življenje, obstaja pa tudi večja verjetnost, da bo prizadela sklepe. Resne sklepne težave ima 5 do 10 odstotkov bolnikov s psoriazo. Oblika bolezni, ki se pojavi po 40. letu starosti pa običajno ni tako huda.

Stres vpliva na vsako bolezen, najnevarnejši pa je kronični stres, ki traja mesece ali celo leta. Ker pa ga ne moremo kvantificirati, govorimo samo o opažanjih. Lahko vam povem, da med letoma 1992 in 1995, ko je bila v Bosni vojna, praktično ni bilo psoriatikov. Prava eksplozija te bolezni je bila leto po Daytonskem sporazumu. Očitno bolezen izbruhne po obdobju intenzivnega stresa, ko se ljudje že umirijo.

Luskavico ljudje hitro opazijo in nepoučeni psoriatikom včasih dajo celo vedeti, da niso zaželeni v njihovi družbi. Bolezen ne povzroča samo fizične bolečine, ampak vpliva tudi na samozavest, na kakovost življenja. Kako si bolniki lahko pomagajo?

Za zdaj ne obstaja zdravilo, ki bi bolezen dokončno pozdravilo. Zdravljenje je v glavnem še vedno simptomatsko, torej zdravimo posledice, ne pa vzroka bolezni. Omejeno je na lokalne pripravke na kreme, pene, mazila. Lahko si predstavljate, kako je, če bolezen prizadene več kot 20 odstotkov telesne površine in kako zoprno je vsakodnevno mazanje - še posebno pri mladih ljudeh. Zdravniki o tem pogosto ne razmišljajo. Raziskave v nekaterih zahodnih državah so pokazale, da tretjina bolnikov, ki dobijo recept, sploh ne gre v lekarno po pripravke za mazanje. Zato je pomembno, da si zdravnik vzame dovolj časa in bolniku potek bolezni in potrebo po zdravljenju čim bolje razloži.

Večina bolnikov išče bolj učinkovito, sistemsko zdravljenje. V zadnjih 10 letih je več možnosti tudi zaradi tako imenovanih bioloških zdravil. Ta terapija je relativno učinkovita in udobna za bolnike, saj po injekcijo pridejo enkrat na teden ali enkrat na mesec. Za zdaj ne poznamo zelo resnih stranskih učinkov, več o tem bomo vedeli čez kakšnih 10 let. Težava tega zdravljenja pa je denar, saj mesečna terapija stane 2000 evrov. Posebna strokovna komisija glede na prizadetost bolnika odloča, kdo lahko ta zdravila dobi. Običajno z njimi zdravimo težje oblike luskavice, ki so neodzivne na običajno zdravljenje ali ko spremljajo vnetje sklepov, tako imenovani psoriazni artritis, ki prizadene od 5 do 30 odstotkov bolnikov z luskavico. Pogosto imajo bolniki z luskavico tudi metabolni sindrom, torej debelost, ateroskleozo, nekakšno splošno vnetje, bolj dovzetni pa so tudi za sladkorno bolezen.

Večini psoriatikov pomagajo ultravijolični žarki.

To je res in zato je zanje bivanje ob morju in izpostavljanje soncu blagodejno. Jeseni in pozimi zato luskavico zdravimo s fototerapijo in nekaterimi zdravili. Poleg tega je fototerapija udoben način zdravljenja. Zato bi bilo dobro, da bi imeli ustrezne aparate, ki niso tako zelo dragi - od 6000 do 30.000 evrov - bolj pogosto posejane po Sloveniji.

Dermatologi nas opozarjate na nevarno izpostavljanje soncu in solariju. Ta nevarnost za psoriatike ne obstaja?

Fototerapija je uveljavljen način zdravljenja luskavice že 60 let. To je varen in zanesljiv način zdravljenja, če se izvaja v bolnišnici ali zdravstveni ustanovi. Tveganje za nastanek melanoma pri UVB-fototerapiji ni povečano, druge morebitne spremembe pa zato, ker so bolniki v stalnem stiku z dermatologom, lahko takoj odstranimo. Pri ozkovalovni terapiji UVB je tveganje bistveno manjše kot pri PUVA-terapiji, pri kateri je omejeno število ponovitev. Za UVB-fototerapijo ne vemo natančnega števila dovoljenih ponovitev. Za zdaj velja, da jih je lahko nekajkrat več kot pri PUVA-terapiji, kjer je omejitev 1000 ponovitev v življenju.

Kakšna je razlika med solariji in fototerapijo?

V solarijih smo v glavnem deležni UVA-žarkov, odmerek ni nikoli zanesljiv, nihče uradno ne kontrolira naprav, če se poškoduje plast lučke, pa nas lahko dosežejo tudi UVC-žarki, ki so zelo nevarni. Zato vsa dermatološka združenja popolnoma odsvetujejo sončenje v solarijih. Poleg tega danes vemo, da uporaba solarijev povzroča vrsto zasvojenosti.

V zadnjem času se zelo poudarja pomen vitamina D. Je dodaten vnos tega vitamina potreben tudi pri psoriatikih?

O vitaminu D govorijo predvsem v povezavi z rakom dojke in debelega črevesa. Zagotovo je dodatno vnašanje tega vitamina potrebno pri majhnih otrocih, starejših osebah ter osebah z drugimi dejavniki tveganja, sicer pa mislim, da ne, saj se vitamin v našem organizmu sintetizira že, če smo dve minuti na dan izpostavljeni soncu. Organizem na tak način ne more delati zalog vitamina D, zato višek količin, ki jih sintetizira pod vplivom sonca, izloči iz telesa. Danes priporočajo tisoč enot vitamina D na dan, kar je več kot dvakrat več, kot je bilo do zdaj priporočano.

Psoriazo zdravimo tudi z različnimi oblikami derivata vitamina D v obliki mazil in v kombinaciji s kortikosteroidi. Ker je luskavica kronična bolezen, si prizadevamo, da ciklično uporabljamo različne vrste terapije, da se organizem ne zasiti.

Pri kateri terapiji je stranskih učinkov najmanj?

Pri Goeckermanovi terapiji, vendar se o njej zelo malo govori. Z njo so začeli že leta 1925 in še vedno je to najbolj učinkovit način zdravljenja. Gre za kombinacijo fototerapije in uporabe katranov. Zdravljenje traja štiri tedne od ponedeljka do petka. Bolnik pride zjutraj na kliniko in ostane do treh popoldan, potem pa gre lahko domov. V tem času ima fototerapijo - po vsem telesu, razen po pregibih, ga namažejo s katranom in zavijejo v folijo. Po enem mesecu se bolezen izboljša za 95 odstotkov, izboljšanje v povprečju traja eno leto. Ta oblika zdravljenja je učinkovitejša od bioloških zdravil in tudi cenejša.

Zakaj pa je potem ne izvajate?

Prizadevamo si, da bi pri nas na kliniki z njo vsaj poskusno začeli letos. Obstaja nekaj organizacijskih težav - od tega, kje kupiti katran, ki je sicer zelo poceni, do tega, kako organizirati delo na kliniki, saj bi bilo dobro, da so bolniki dopoldne v službi, potem pa pridejo na terapijo. Toda verjamem, da bomo s precej dobre volje letos le lahko začeli.