"Po zadnjih podatkih ministrstva se bo šolsko leto začelo v vseh osnovnih šolah, tudi tistih, ki so bile prizadete v zadnjih neurjih", je pojasnila Škrinjarjeva.
Kot je dejala, se "varne poti v šolo v sodelovanju s policijo in lokalno skupnostjo urejajo vsako leto". Vsaka šola z načrtom varne poti starše v prvem ali drugem tednu septembra tudi pobliže seznani.
O uvedbi vzgojnih načrtov, ki so v letošnjem letu novost, so po besedah Škrinjarjeve "že dve leti razpravljali z ravnatelji osnovnih šol". Letos je minister za šolstvo imenoval delovno skupino, ki je "pripravila priporočila ravnateljem za izvajanje vzgojnega načrta in so na voljo na spletni strani ministrstva". Poudarja, da je bistvo vzgojnega načrta "ukinitev administrativnih ukrepov", ki bi pomagali spremeniti vedenje težavnega učenca. Ta odgovornost je po njenem prepričanju na strani učiteljev, staršev in učencev. Kot je zatrdila, se je potrebno z otrokom "sporazumno ukvarjati, saj bo šele takrat vzgojno delo učinkovito".
Do ukinitve splošnega učnega uspeha je, kot pojasnjuje Škrinjarjeva, prišlo, ker je šlo "pri določanju uspeha za subjektivno skupinsko mnenje nekega učiteljskega kolektiva ali razrednika". Po njej znanih podatkih se je "splošni učni uspeh od šole do šole zelo razlikoval", saj ni bilo jasne usmeritve za določanje uspeha. Prepričana je, da gre razvoj pedagoškega procesa "v večjo individualizacijo in personalizacijo", zato se zdaj bolj osredotočajo na otrokova močna področja znanja in mu pomagajo pri šibkih področjih.
Pomembna sprememba v letošnjem šolskem letu je po njenem mnenju prosta izbira obveznih izbirnih vsebin, saj bodo učenci lahko izbirali povsem po svoji želji.
Po besedah Škrinjarjeve je zanimivo, da "založniki šele zdaj ugotavljajo, da so šolski skladi škodljivi". Želja založnikov je po njenem prepričanju, da bi lahko "nove učbenike tiskali vsako leto". Za Škrinjarjevo je bolje, da "vsaka šola vsako leto posadi eno drevo, kot da drevo pade zaradi neracionalne uporabe in tiskanja papirja". Komisija za učbenike je tudi oblikovala mnenje, da bi bilo bolj smotrno narediti spletne delovne zvezke, za katere bi šole plačevale določeno odškodnino. Učitelj bi tako natisnil le tiste dele delovnega zvezka, ki so res potrebni. Zaradi različnosti učencev in notranje diferenciacije bi bilo tako mogoče posameznim učencem ponuditi različne vaje iz delovnih zvezkov, zatrjuje Škrinjarjeva. Z založniki bo ministrstvo jeseni poiskalo možnosti, ki bi na področju delovnih zvezkov omogočile tako rešitev.
