V stranki so zato pripravili predlog zakona o finančni policiji, ki ga bodo v parlamentarni postopek vložili še ta teden, z njim pa, tako Golobič, odpirajo resno razpravo o področju dela in pristojnostih te institucije.
Med argumenti proti ustanovitvi finančne policije mnogi navajajo, da v Sloveniji že obstajajo institucije, ki imajo pooblastila za pregon najhujših oblik gospodarskega kriminala. "Tudi če bi bilo tako, lahko ugotovimo, da te institucije tega ne naredijo," je opozoril podpredsednik Zares Branko Lobnikar ter dodal, da strokovnjaki s področja preiskovanja kaznivih dejanj in s področja davčnega postopka očitno ne sodelujejo dobro.
Finančna policija bi se po predlogu Zares ukvarjala s preprečevanjem in odkrivanjem najhujših oblik kaznivih dejanj s področja finančnega poslovanja ter kaznivih ravnanj, s katerimi se ukvarjajo davčna in carinska uprava ter urad za preprečevanje pranja denarja. Nadzirala bi tudi financiranje političnih strank. Neodvisno delovanje finančne policije, ki ne bi bila uniformirana, bi zagotovili tako, da bi direktorja imenovala vlada v soglasju s parlamentarno komisijo za nadzor javnih financ, kjer ima večino opozicija.
Ker v tem mandatu zaradi poslovniških rokov zakona ne bo mogoče sprejeti, ga bo Zares v novem mandatu ponovno vložila, pri tem pa upoštevala vse predloge, ki bodo izrečeni v prihodnjih tednih, napovedujejo v stranki.
