Darko Brlek je že več kot tri desetletja sinonim za Festival Ljubljana. Nekdanji klarinetist in najmlajši direktor ljubljanske Opere in baleta je v letih vodenja enega najuglednejših kulturnih festivalov v tem delu Evrope v slovensko prestolnico pomagal pripeljati številna svetovna umetniška imena ter Ljubljano utrdil na zemljevidu pomembnih evropskih festivalskih središč. S prihajajočim 74. Ljubljana Festivalom znova dokazuje, da vrhunska umetnost ostaja temeljno vodilo prireditve, ki poskuša z novimi vsebinami nagovarjati vse širši krog obiskovalcev.
Ljubljana Festival je letos znova zelo ambiciozen. Česa se najbolj veselite?
Največje profesionalno veselje mi prinaša trenutek, ko dolgotrajni načrti zaživijo na odru. Ker sodelujem pri snovanju vsakega večera, težko izpostavim zgolj en dogodek. Letos se program razteza od opere Samson in Dalila Camilla Saint-Saënsa pod taktirko Charlesa Dutoita in operete Maria iz Buenos Airesa Astorja Piazzolle do nastopov svetovno priznanih umetnikov, kot so ugledna Državna kapela iz Dresdna z dirigentom Danielom Gattijem ter vrhunska solista Vadim Repin in Peter Laul z zasedbo Ensemble Dissonance. Klasične vrhunce dopolnjujejo medkulturni dialogi s Simfoničnim orkestrom iz Wuxija ter glasba iz baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva v izvedbi Simfoničnega orkestra Avditorija Alicante ADDA, s katerim bosta na drugem koncertu zablestela tudi Pinchas Zukerman in Amanda Forsyth. Ob boku mednarodnih spektaklov enako pomemben del mozaika predstavljajo domači ustvarjalci, kot sta Neisha in Miha Kralj, ter gledališko-plesna uprizoritev Brezmadežna v produkciji Drame SNG Maribor. Poletni utrip bodo dodatno razgibali etnoritmi projektov Momento Cigano, Gypsy Night ter nastop Radeta Šerbedžije. Pred nami je torej še eno poletje, popolnoma prežeto z vrhunsko umetnostjo, v kateri bo prav vsak obiskovalec zagotovo našel svoje nepozabno doživetje.
Na programu so bili znova tudi filmi, prvič pa tudi vino oziroma Salon Sauvignon. Ali Ljubljana Festival danes postaja širša kulturna platforma in ne več le festival klasične glasbe?
Festival v svojem jedru ostaja prostor umetnosti v vseh njenih oblikah. Tradicija in zgodovina sta še vedno njegov temelj, hkrati pa sledimo sodobnemu času. S širjenjem programa ne izgubljamo identitete, ampak ji dodajamo nove razsežnosti. Današnji obiskovalec išče celovito izkušnjo, naš cilj pa je ponuditi prostor, kjer se preverjene kulturne vrednote srečujejo s sodobnim načinom življenja.
Kako oziroma kdaj veste, da ste sestavili dober program?
Najbolj zadovoljen sem takrat, ko so zadovoljni obiskovalci. Izkušnje in intuicija pomagajo pri oblikovanju programa, vendar pravi odgovor vedno da občinstvo. Ko vidim polne dvorane, raznoliko občinstvo in ljudi, ki odhajajo bogatejši za novo izkušnjo ter se nato vračajo, vem, da smo opravili dobro delo.
Festival traja skoraj tri mesece. Kako danes sploh ohranjate občinstvo v času hitrih vsebin in spletne pozornosti, ki traja le nekaj sekund?
Prav hitri tempo sodobnega življenja je razlog, da ljudje še bolj cenijo umetnost v živo. Festival ponuja kontrast vsakodnevnemu hrupu in neprestanemu toku informacij. Obiskovalci se za nekaj ur odklopijo od zaslonov in se prepustijo trenutku. Zvok inštrumentov, energija izvajalcev in fizična prisotnost v dvorani ustvarijo nekaj, česar nobena digitalna izkušnja ne more nadomestiti.
Kako pomembno se vam danes zdi, da festival obiskovalcu ponudi celovito izkušnjo – ne le koncert, temveč tudi vzdušje, druženje in zanimiv večer?
Zelo pomembno. Naš slogan »V središču vaših doživetij« jasno pove, da ne ponujamo le posameznih koncertov. Izkušnja se začne že z nakupom vstopnice in pričakovanjem večera. Želimo ustvariti celoto, v kateri se vrhunski program, ambient in družabni utrip povežejo v nepozabno doživetje. Obiskovalcem ne ponujamo zgolj sedeža v dvorani, ampak pripadnost in spomine, ki ostanejo še dolgo po koncu dogodka.
V desetletjih vodenja festivala ste srečali ogromno svetovnih imen. Pravijo pa, da so največji umetniki pogosto tudi najbolj preprosti.
Sodeloval sem z mnogimi vrhunskimi umetniki. Vsak me je presenetil na svoj način, predvsem z močjo interpretacije in odrskim nastopom. Ne glede na značaj pa si vsi želijo predvsem dobre pogoje za delo. Na Festivalu Ljubljana skušamo zagotoviti najvišjo raven profesionalizma in ustvariti okolje, v katerem se vsak počuti dobrodošlega. Največja potrditev našega dela je dejstvo, da se številni radi vračajo.
Imate še vedno seznam imen, ki bi jih radi pripeljali v Ljubljano?
Seznam želja nikoli ni dokončan. Umetnost se nenehno razvija, nastajajo novi ustvarjalci in nove zgodbe. Priprave na festivalske sezone potekajo več let vnaprej, saj so urniki največjih umetnikov pogosto zapolnjeni za več sezon. Naš cilj ostaja pripeljati v Ljubljano najboljše umetnike sveta in hkrati ponuditi raznolik program za vse generacije.
Je danes težje ali lažje pripeljati vrhunske umetnike kot pred 20 ali 30 leti?
Mednarodni ugled Festivala Ljubljana se je v zadnjih desetletjih močno okrepil, zato je določene umetnike danes lažje pridobiti kot nekoč. Po drugi strani pa je konkurenca med festivali večja kot kadar koli prej. Vrhunski umetniki zelo skrbno izbirajo partnerje, zato so za uspeh potrebni dolgoletni odnosi, strokovnost in pravočasno načrtovanje.
Koliko kompromisov mora narediti direktor med umetniško odličnostjo in prodajo vstopnic?
Verjamem, da umetniška odličnost dolgoročno prodaja vstopnice. Festival Ljubljana je skozi desetletja vzgojil občinstvo, ki nam zaupa in od nas pričakuje kakovost. Zato umetniške odličnosti ne razumem kot nasprotje komercialnega uspeha, ampak kot njegov temelj. Seveda mora biti program raznolik, vendar pri kakovosti ne sklepamo kompromisov.
Se vam ne zdi, da je kultura danes preveč pod pritiskom številk in ekonomskih kazalnikov?
Obisk, prodaja vstopnic in gospodarski učinki so pomembni, vendar umetnosti ni mogoče meriti zgolj s številkami. Kultura bogati družbo, spodbuja ustvarjalnost, odpira prostor za dialog in krepi identiteto skupnosti. Kot pogosto poudarja ljubljanski župan Zoran Janković, kultura ni strošek, temveč naložba. Poslanstvo kulturnih institucij je ohranjanje visokih umetniških standardov in ustvarjanje vsebin, ki družbo bogatijo.
Kaj vas danes bolj skrbi – financiranje ali občinstvo?
Oboje je tesno povezano. Brez stabilnega financiranja ni mogoče pripravljati vrhunskih programov, brez občinstva pa program izgubi svoj smisel. Kakovosten program privablja obiskovalce, obiskovalci pa upravičujejo podporo financerjev. Ključno je ohranjanje ravnotežja med obema elementoma.
Kaj vas po vseh teh letih še vedno vznemiri pred odprtjem festivala?
Še vedno me spremlja prijetno vznemirjenje. Otvoritveni večer je za Festival Ljubljana poseben trenutek, saj se na enem mestu zberejo obiskovalci, umetniki, partnerji in podporniki festivala. Čeprav imamo za seboj desetletja izkušenj, ostaja želja po popolni izvedbi enako močna kot na začetku. Ko zazveni prvi ton in začutiš energijo občinstva, se napetost umakne zadovoljstvu.
Kdaj ste bili nazadnje zares ganjeni na koncertu ali predstavi?
Največkrat sem ganjen ob zaključku dogodkov, ko obiskovalci z dolgimi aplavzi ali stoječimi ovacijami izrazijo navdušenje in hvaležnost za doživetje. Takšni trenutki potrjujejo smisel našega dela.
Česa vas je festival naučil o ljudeh?
Da ljudje še vedno hrepenijo po kakovostni kulturi, pristnih zgodbah in skupnih doživetjih. Kultura povezuje generacije, ustvarja prostor za dialog in ljudem ponuja nekaj več kot zgolj zabavo.
