Za ohranjanje svežine in varnosti živil je ključna pravilna temperatura v hladilniku, ki jo nastavite med 2,5 in 4,5 stopinje Celzija. Pri ZPS opozarjajo, da že s tem zagotovimo optimalne pogoje za večino živil in hkrati zmanjšamo porabo električne energije tudi do 25 odstotkov.
Vendar pa temperatura v notranjosti ni povsod enaka. Najhladneje je na spodnji polici, tik nad predali za zelenjavo, zato ta del najbolj ustreza shranjevanju občutljivih živil, kot so surovo meso, perutnina in ribe. Shranjujte jih v zaprtih posodah, da preprečite kapljanje sokov na drugo hrano.
Srednje police so idealne za mleko, mlečne izdelke in ostanke kuhanih obrokov, ki jih prav tako hranite v zaprtih posodah. Na zgornje police, kjer je temperatura nekoliko višja, sodijo manj občutljiva živila, kot sta sir in maslo. Vrata hladilnika so najtoplejši in temperaturno najmanj stabilen del, zato tja zložite živila z daljšim rokom trajanja, na primer marmelade, vložnine, omake in pijače. Pomembno je tudi, da v hladilnik nikoli ne postavljate vročih jedi, ampak vedno počakate, da se ohladijo na sobno temperaturo.
Umetnost shranjevanja sadja in zelenjave
Obrani plodovi sadja in zelenjave so živi organizmi, ki med shranjevanjem še vedno »dihajo«, pri čemer porabljajo sladkor in kisik ter proizvajajo ogljikov dioksid. Nizke temperature v hladilniku ta proces upočasnijo in s tem podaljšajo obstojnost. Vendar pa vsi pridelki ne prenašajo dobro hladilnika. Ključno je poznavanje tako imenovanega klimakterijskega in neklimakterijskega sadja.
Klimakterijsko sadje, kot so jabolka, banane, paradižnik, hruške in kivi, po obiranju še naprej zori. Med tem procesom izloča plin etilen, ki deluje kot zorilni hormon in pospešuje zorenje tudi drugih plodov v bližini.
Zaradi tega jabolk nikoli ne shranjujte skupaj z listnato zelenjavo, kot je solata, ali s kumarami in bučkami. Etilen namreč povzroča razgradnjo klorofila, kar opazimo kot rumene ali rjave madeže na zelenjavi. Po drugi strani lahko ta učinek izkoristite v svojo korist: če želite, da nezrel avokado ali kivi hitreje dozori, ga shranite v papirnato vrečko skupaj z jabolkom.
Neklimakterijsko sadje in zelenjava, kot so citrusi, jagodičevje, grozdje in kumare, po obiranju ne zorita več, zato kakovost po nakupu sčasoma le še upada. Predale na dnu hladilnika namenjamo prav shranjevanju sadja in zelenjave, saj tam lažje ohranjamo primerno vlažnost, a obe vrsti raje hranite ločeno.
Kam s krompirjem, čebulo in paradižnikom?
Nekaterim plodovom nizke temperature škodijo in povzročajo poškodbe zaradi podhladitve. Paradižnik, paprika, bučke, limone in pomaranče bodo dlje ohranili kakovost in okus, če jih boste hranili v temnem in suhem prostoru, kot je shramba. Enako velja za tropsko sadje, denimo banane, ki v hladilniku hitro počrnijo.
Poseben primer je krompir. Zanj je idealen temen in hladen prostor s temperaturo med 5 in 8 stopinjami Celzija, kar najbolje ustreza pogojem v kleti. Shranjevanje v hladilniku zanj ni primerno, saj se pri temperaturah, nižjih od 5 stopinj, škrob v krompirju začne pospešeno razgrajevati v sladkor. Posledično krompir postane neprijetno sladek. Če nimate ustrezne kleti, je bolje, da ga kupujete sproti v manjših količinah.
Odstraniti le gnili del ali zavreči cel plod?
Ko na sadju ali zelenjavi opazite začetek gnitja, običajno zadošča, da nagnit del odrežete z nekaj rezerve in preostanek plodu porabite. Povsem drugače pa ravnajte, če na živilu opazite plesen – v tem primeru nemudoma zavrzite celoten plod.
Hife oziroma koreninice plesni se lahko razrastejo globoko v notranjost živila, ne da bi jih sploh videli s prostim očesom. Nekatere plesni proizvajajo tudi zdravju škodljive mikotoksine, ki ostanejo v plodu, tudi ko plesnivi del odrežete.
Prav tako je pomembno, da presežke svežih pridelkov, ki vam jih ne bo uspelo porabiti, pravočasno predelate. Zamrzovanje, sušenje, vlaganje ali priprava marmelad so odlični načini za podaljšanje obstojnosti in preprečevanje nepotrebnih odpadkov, o čemer podrobneje pišejo na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije.
