Znano je, da veliki filmski studii podrobno načrtujejo, kdaj izdati kateri film, da mu s čim bolj optimiziranimi okoliščinami karseda povečajo možnosti za dober finančni izkupiček. Ni naključje, da v januarju, februarju in marcu običajno ne izide veliko težkokategornikov, saj gre za obdobje, ko je filmska srenja usmerjena v podeljevanje nagrad. Prav tako gre za čas, tako so dognali studijski analitiki, ko so ljudje po decembrskem zapravljanju in druženju manj naklonjeni trošenju za kino. Prvi večji filmi leta tako po navadi izidejo pozno spomladi in predstavljajo uverturo v poletje, ki predstavlja prvi vrhunec filmske sezone. V času počitnic in dopustov imajo ljudje več časa za kino, nezanemarljiv dejavnik pa je ob vse višjih temperaturah tudi klimatiziranost kinodvoran. Ob koncu poletja nato običajno znova nastopi zatišje, sklepni del leta pa predstavlja glavno sezono filmskih izidov. V času pred zimskimi prazniki, ki jim sledi sezona podeljevanja nagrad, tako običajno izidejo največji filmski aduti.
Na vrhu risanka
V zadnjih nekaj letih so vrhove lestvic največjih filmskih zaslužkarjev praviloma zasedle animirane družinske pustolovščine, katerih končni izkupički se merijo že v milijardah. Ker so filmi o občinstvu že znanih figurah še vedno zlata jama, so studii tudi letos napovedali nekaj takšnih izidov. Za zdaj se je sijajno odrezal Super Mario: Galaktični film (The Super Mario Galaxy Movie), ki je premiero doživel 1. aprila.
Risanko je navdihnila priljubljena videoigrica, katere začetki segajo v zgodnja osemdeseta in ki je zaznamovala otroštva več generacij, začenši s tistimi, ki so si že ali pa si bodo v kratkem nadeli peti križ. Dogodivščine živahnega vodovodarja Maria in njegovega prijatelja Luigija so pot na filmska platna našle že v letu 2023, ko je Brata Super Mario film (The Super Mario Bros. Movie) obveljal za drugi najdonosnejši film leta. Tokratna zgodba v režiji Aarona Horvatha in Michaela Jelenica temelji na igri iz leta 2007, ko je bilo v ospredju reševanje Marieve simpatije princese Peach. Živopisen svet Super Maria ne sledi kakšni posebni logiki, dogajanje je tudi v tem filmu precej čudaško, a gledalcev takšne malenkosti ne motijo. Čeprav so kritiki bolj zadržani kot pri predhodniku, je Galaktični film ta trenutek na vrhu lestvice trenutno najdonosnejših filmov letošnjega leta. Pričakovati je, da bo presegel milijardni izkupiček, saj ga še večina kinematografov v teh dneh še uvršča na sporede.
Slabe kritike, sijajen zaslužek
Kombinacija fantastičnega zaslužka in hladnega kritiškega odziva je značilna tudi za glasbeno-biografski film Michael, ki je premiero doživel sredi aprila in se prav tako približuje milijardnemu zaslužku, zaseda pa tudi tretje mesto na lestvici najdonosnejših filmskih biografij vseh časov.
Film, ki sledi trendu v zadnjih letih priljubljenih glasbenih biografij (med drugimi smo dobili že filme o Freddieju Mercuryju, Elvisu Presleyju, Whitney Houston, Bobu Dylanu, Bobu Marleyju, Amy Winehouse in še kom), se osredotoča na otroštvo in mladost enega najbolj kontroverznih glasbenikov Michaela Jacksona (1958–2009). V glavni vlogi je zaigral pevčev nečak Jaafar Jackson, ki mu je resnično zelo podoben, nastopili pa so tudi Nia Long, Mike Myers, Miles Teller in Colman Domingo.
Čeprav gledalci pričajo, da si človek med ogledom želi kar zaplesati, so kritike porazne: stroka filmu očita površnost, poenostavljanje in popolno ignoranco do kontroverz, ki so spremljale kralja popa. Kot pišejo, cel film sloni izključno na vrhunski glasbeni zapuščini, umanjkal pa je premislek o resničnem človeku, ki je nosil fasado kralja popa. Ob v splošnem nenaklonjenih kritikah so recenzenti lepe besede namenili le glavnemu igralcu.
Kanec izvirnosti
Trojico ta hip najuspešnejših filmov letošnjega leta zaokroža Projekt Zadnje upanje (Project Hail Mary), v katerem je večino časa edino živo bitje v kadru Ryan Gosling. Slavni igralec igra malce prismuknjenega znanstvenika, ki se nekega dne prebudi na vesoljski ladji. Nima pojma, kako se je tam znašel, in niti sanja se mu ne, kaj sledi. Izkaže se, da je na posebni misiji, katere cilj je rešitev rodnega planeta, pri čemer se poveže z nenavadnim vesoljcem. Gre za enega izjemno redkih novodobnih filmov z vsaj približno izvirno zgodbo, kar so neštetih franšiz in nadaljevanj siti gledalci lepo nagradili. V komediji, ki je na sporedih že od konca marca, je nastopila tudi nemška zvezdnica Sandra Hüller, pod režijo pa sta se podpisala Phil Lord in Christopher Miller.
Obujanje Hudičevke
Najtežje pričakovan film letošnje pomladi je bil nedvomno Hudičevka v Pradi 2 (The Devil Wears Prada 2), ki so ga z veliko pompa napovedovali že več let. Gre za nadaljevanje uspešnice iz leta 2006, v kateri je legendarna Meryl Streep upodobila strupeno modno urednico Mirando Priestly (lik, ki ga je nič kaj subtilno navdihnila Anna Wintour), Anne Hathaway in Emily Blunt pa sta igrali njeni asistentki. Svoje vloge je dve desetletji kasneje ponovila večina izvirne igralske zasedbe, vključno s Stanleyjem Tuccijem, pridružila pa sta se jim tudi Justin Theroux in Kenneth Branagh. Scenarij, ki ga je tudi tokrat napisala Aline Brosh McKenna, se trudi ujeti duha čas: lik Andy (Hathaway) čez noč postane žrtev kadrovskih rezov v novinarstvu, iskanje nove službe pa jo pripelje nazaj v uredništvo modne revije Runway, kjer se ravno trudijo ublažiti škodo, ki so si jo povzročili z javnim hvaljenjem neke neetične modne znamke. To sicer še zdaleč ni edina težava nekdaj zelo uspešne modne revije: kot vsi drugi mediji so tudi oni soočeni z bralci, ki ne berejo več daljših člankov in jih zanimajo zgolj še kratke vsebine z udarnimi naslovi.
V zaplet se nato vmešajo še tehnološki milijarderji, ki kupujejo deleže tradicionalnih medijskih hiš zgolj zato, da bi jih preoblikovali v poligon za preizkušanje novih orodij umetne inteligence. Film, ki se trudi biti aktualen in gledalcem ponuditi snov za premislek, je v prvi vrsti še vedno komedija in predvsem modna revija, ki igra na nostalgijo. Prav slednja je zaslužna za zelo soliden izkupiček – film je že že v prvem vikendu predvajanja zaslužil več, kot je stal, in se trenutno uvršča na peto mesto največjih zaslužkarjev letošnjega leta. Kritiki so mu večinoma namenili prijazne besede, a mu očitajo površnost in nedoslednost v izražanju družbene kritike.
