Če ste med tistimi, ki jih pozimi že ob misli na hladen tuš spreleti srh, vas najnovejša znanstvena raziskava morda ne bo posebno razveselila. Kaže namreč, da bi lahko bile nekoliko nižje temperature povezane z daljšim življenjem. A preden izključite ogrevanje, odprete vsa okna in se začnete navdušeno namakati v ledeni vodi, velja pomembno opozorilo: znanstveniki so svoje ugotovitve za zdaj potrdili predvsem pri drobnih glistah, ne pri ljudeh.
Raziskovalci Univerze v Kölnu so odkrili doslej nepojasnjen biološki mehanizem, s katerim lahko zmerno nizke temperature vplivajo na staranje organizma. Njihova raziskava, objavljena pred tednom dni v ugledni znanstveni reviji Nature, bi lahko odprla nove poti pri iskanju načinov za preprečevanje nekaterih bolezni, povezanih s starostjo. O zanimivem odkritju je poročal tudi avstrijski ORF.
Majhne gliste, velika odkritja
Znanstveniki so poskuse izvajali na drobnih glistah vrste Caenorhabditis elegans, ki merijo približno milimeter in so že desetletja nepogrešljive pri raziskovanju staranja. Njihova prednost je kratka življenjska doba, zato lahko raziskovalci v razmeroma kratkem času spremljajo spremembe, za katere bi pri ljudeh potrebovali desetletja.
Že prejšnje raziskave so pokazale, da lahko nižje temperature pri nekaterih živalih podaljšajo življenje. Toda znanstveniki dolgo niso natančno vedeli, zakaj se to dogaja.
Raziskovalna skupina pod vodstvom profesorja Davida Vilcheza je zato preučevala, kaj se zgodi v organizmu glist, ko temperaturo njihovega okolja znižajo. Ugotovili so, da se pri 15 stopinjah Celzija v njihovih mišicah poveča nastajanje posebne presnovne snovi, imenovane dihidrobiopterin oziroma BH2.
Ta snov ima pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja celic. Iz mišic potuje v druga tkiva, kjer sodeluje v presnovnih procesih, ki pomagajo vzdrževati pravilno delovanje beljakovin.
Ko celice začnejo pospravljati
Da bi razumeli pomen odkritja, si lahko celice predstavljamo kot majhne tovarne. V njih nenehno nastajajo beljakovine, ki opravljajo številne življenjsko pomembne naloge. Toda s staranjem se nekatere beljakovine poškodujejo ali nepravilno oblikujejo in začnejo kopičiti. Takšno kopičenje je značilno tudi za nekatere bolezni živčevja, med drugim Huntingtonovo bolezen in amiotrofično lateralno sklerozo oziroma ALS.
Raziskovalci so ugotovili, da lahko presnovni procesi, povezani s snovjo BH2, pomagajo celicam ohranjati ravnovesje beljakovin. Z drugimi besedami, organizem lahko učinkoviteje preprečuje kopičenje nekaterih škodljivih beljakovinskih skupkov.
Posebej zanimivo je bilo odkritje, da imajo pri tem pomembno vlogo mišice. Te niso samo organ za gibanje, temveč delujejo tudi kot nekakšna kemična tovarna, ki proizvaja snovi, pomembne za zdravje drugih tkiv.
Bi lahko mraz nadomestili s tableto?
Znanstveniki so potem preverili, ali lahko podobne učinke dosežejo tudi brez znižanja temperature. Glistam so dodajali snov BH2 oziroma aminokislino tirozin, ki sodeluje v odkriti presnovni poti. Pokazalo se je, da lahko takšen poseg podaljša njihovo življenjsko dobo tudi pri običajnih ali višjih temperaturah.
Raziskovalci so nato delovanje teh snovi preverjali še na človeških celičnih modelih Huntingtonove bolezni in ALS. Tudi tam so opazili zmanjšano kopičenje nekaterih nepravilno oblikovanih beljakovin. To je pomembno, ker nakazuje možnost, da bi nekoč razvili zdravila, ki bi posnemala koristne učinke mraza, ne da bi morali ljudi dejansko izpostavljati nizkim temperaturam.
Toda do takšnega zdravila je še dolga pot. Raziskava ni dokazala, da bi uživanje BH2 ali tirozina ljudem podaljšalo življenje ali preprečevalo omenjene bolezni. Prav tako ni razloga, da bi na podlagi teh rezultatov začeli jemati prehranska dopolnila.
Radiatorjev še ni treba izklopiti
Odkritje je zanimivo tudi zato, ker se ujema z vse večjim zanimanjem za vpliv temperature na zdravje in dolgoživost. Hladne prhe, kopanje v mrzli vodi in različne oblike izpostavljanja mrazu so v zadnjih letih postali priljubljeni, vendar znanstveni dokazi o njihovem vplivu na življenjsko dobo ljudi ostajajo omejeni.
Človeško telo je namreč precej drugačno od organizma drobne gliste. Ljudje imamo zapleten sistem uravnavanja telesne temperature, dolgotrajna ali pretirana izpostavljenost mrazu pa je lahko tudi nevarna, zlasti za starejše in ljudi z boleznimi srca in ožilja. Zato raziskovalci poudarjajo predvsem pomen razumevanja presnovnih procesov, ne pa priporočila, naj se ljudje začnejo namenoma podhlajevati.
Morda bo nekoč res mogoče razviti zdravilo, ki bo posnemalo nekatere koristne učinke nižjih temperatur na staranje. Do takrat pa nam za dolgo življenje še vedno ostajajo precej bolj preverjeni recepti: redno gibanje, uravnotežena prehrana, dovolj spanja in izogibanje kajenju.
Tisti, ki prisegate na toplo dnevno sobo in debele nogavice, ste torej lahko za zdaj povsem mirni. Znanost še ni dokazala, da bi bilo treba za dolgo življenje tudi doma zmrzovati.
