Amaterja z računalnikom odkrila planet, ki ga je vsa Nasina tehnologija spregledala

Leta 2012 sta dva prostovoljca v okviru projekta Planet Hunters (lovci na planete) odkrila nenavaden planet, ki kroži v sistemu s štirimi zvezdami. Njuno odkritje so astronomi podrobneje preučili, rezultati pa so bili leta 2013 objavljeni v znanstveni reviji The Astrophysical Journal. Planet, poimenovan PH1, je ušel avtomatiziranim algoritmom, ki so pregledovali iste podatke Nasinega vesoljskega teleskopa Kepler, piše francoski portal Science&Vie.

Projekt Planet Hunters, ki ga je vodila ameriška univerza Yale, je javnosti omogočil pregledovanje svetlobnih krivulj zvezd. Prostovoljci so na grafih iskali drobne spremembe svetlosti, ki bi lahko razkrivale prisotnost planetov.

Nenavaden signal na računalniškem zaslonu

Astronomi eksoplanete, torej planete zunaj našega osončja, pogosto odkrivajo z opazovanjem sprememb svetlosti zvezd. Ko planet prečka svojo zvezdo, za kratek čas zakrije del njene svetlobe. To povzroči značilen padec svetlosti, ki ga lahko zaznajo teleskopi.

Nasini računalniški programi takšne spremembe iščejo samodejno, vendar je analiza bistveno zahtevnejša, kadar je v sistemu več zvezd. Prav v takšnih podatkih sta prostovoljca Kian Jek in Robert Gagliano opazila nenavaden signal. Ponavljajoči se padci svetlosti so nakazovali, da bi lahko šlo za planet.

Po njunem opozorilu so poklicni astronomi sistem dodatno preučili s teleskopi Keck na Havajih. Opazovanja so potrdila obstoj plinastega velikana, ki je nekoliko večji od Neptuna in po premeru približno šestkrat večji od Zemlje.

Planet za en obhod okoli svojih dveh bližnjih zvezd potrebuje 138 dni. Tudi zvezdi sami se med seboj zakrivata, kar povzroči mrk približno vsakih 20 dni.

načrti

Evropa želi v vesolje poleteti sama: za lastne astronavte bi namenila 10 milijard evrov

Štiri zvezde v enem sistemu

Posebnost sistema PH1 je, da poleg osrednjega para vsebuje še drugi par zvezd, ki kroži precej dlje. Razdalja med obema paroma je približno tisočkrat večja od razdalje med Zemljo in Soncem.

Obstoj planeta v takšnem sistemu je izjemen zaradi zapletenih gravitacijskih vplivov. Ti lahko otežijo nastanek planetov in destabilizirajo njihove orbite. PH1 pa kroži v dovolj stabilnem območju okoli dveh bližnjih zvezd, da lahko ohranja svojo tirnico.

Sistem je od Zemlje oddaljen približno 7200 svetlobnih let. Svetloba, ki jo danes zaznavamo, je torej svojo pot začela pred tisočletji, ko so ljudje šele razvijali prve kovinske pripomočke.

Ko znanost soustvarjajo ljubitelji

Projekt Planet Hunters je del širšega gibanja državljanske znanosti, pri katerem prostovoljci pomagajo raziskovalcem analizirati velike količine podatkov. Udeleženci ne potrebujejo lastnih teleskopov, temveč računalnik in dostop do znanstvenih meritev.

Njihova naloga je prepoznati vzorce, ki jih avtomatizirani sistemi morda spregledajo, ter nenavadne rezultate posredovati strokovnjakom v nadaljnjo analizo.

Kian Jek in Robert Gagliano sta bila za svoje odkritje navedena tudi kot soavtorja znanstvene študije. Primer planeta PH1 kaže, da lahko človeška presoja dopolni računalniško analizo in pomaga odkrivati tudi zelo nenavadne svetove zunaj našega osončja.

TRK GALAKSIJ

Vesoljska simfonija: črna luknja je v vesolje zarisala violinski ključ