Globoko pod površjem vzhodne Španije se skriva jama, ki arheologom že nekaj let pripravlja vedno nova presenečenja. Najprej so v njej našli prazgodovinske poslikave, stare več deset tisoč let, nato sledi rimskega svetišča, zdaj pa še največjo znano zbirko latinskih jamskih napisov iz časov rimskega imperija. Toda najbolj zanimivo ni njihovo število. Napisi namreč razkrivajo, da so se ljudje v podzemlju zbirali zaradi skrivnostne boginje, pri njenem čaščenju pa so imele pomembno vlogo ženske.
Jama Cova Dones leži blizu kraja Millares v španski pokrajini Valencia. Njeno ime v lokalnem jeziku pomeni Jama žensk, kar je ob najnovejših odkritjih dobilo prav poseben pomen.
Med letošnjimi raziskavami so arheologi dokumentirali najmanj 120 latinskih napisov, večinoma iz prvega in drugega stoletja našega štetja. Pred tem so jih poznali le približno petnajst. Tako je jama po številu znanih napisov prehitela celo slovito jamo La Griega v osrednji Španiji, kjer so jih našli 107.
Komu so namenjali prošnje?
Napisi so zbrani v posebnem prostoru, ki so ga raziskovalci poimenovali Rimsko svetišče. Leži več kot 200 metrov od vhoda v jamo, v območju, ki so ga odkrili leta 2024. Med napisi so posebej pomembna posvetila boginji, ki so jo verniki imenovali Domina, kar v latinščini pomeni Gospa oziroma Gospodarica. Našli so najmanj pet takšnih posvetil, zato raziskovalci sklepajo, da jama ni bila zgolj kraj naključnih verskih obredov, temveč svetišče, namenjeno določenemu božanstvu.
Kdo je bila ta boginja, še ni povsem jasno. V nekaterih napisih se pojavlja tudi doslej neznan vzdevek, ki bi lahko bil povezan z vodo. Prav voda je morda eden od razlogov, da je jama že v davnini veljala za poseben kraj.
Na tleh svetišča so namreč naravni bazenčki, ki jih oblikujejo mineralne usedline, vanje pa se steka voda iz jamskega sistema. Arheologi domnevajo, da so obiskovalci ob njih puščali darove in prosili boginjo za naklonjenost.
Prstani, zapestnica in ženska imena
Raziskovalci so med letošnjim delom našli dva prstana, zapestnico, keramične posode, ostanke živali in predmete, povezane s predenjem. Že leta 2024 so odkrili tudi rimski novec iz časa cesarja Klavdija. Posebej zanimiva so vretenčna vretenca, majhni pripomočki, ki so jih uporabljali pri predenju niti. Ker je bilo predenje v rimskem svetu tradicionalno povezano z ženskami, arheologi menijo, da so lahko ti predmeti predstavljali njihove daritve boginji.
Še pomembnejši dokaz so napisi z ženskimi imeni. Prve analize nakazujejo, da so nekatere ženske svoje zaobljube v kamen zapisale kar same, ne pa prek drugih oseb. To je nenavadno, saj med ohranjenimi rimskimi jamskimi napisi praviloma prevladujejo moška imena. V jami La Griega je med več kot sto napisi, denimo, samo eden z ženskim imenom.
Raziskovalka Silvia Alfayé z Univerze v Zaragozi zato poudarja, da odkritje odpira povsem nov pogled na vlogo žensk v verskem življenju rimskega obdobja.
Ime, ki je morda ohranilo spomin
Najbolj nenavadna podrobnost pa je morda kar ime jame. Cova de les Dones, kot je starejše ime, oziroma Jama žensk se tako imenuje že dolgo, preden so arheologi odkrili rimske napise. Ali je mogoče, da se je v ljudskem izročilu skozi stoletja ohranil spomin na kraj, povezan z ženskami ali ženskim božanstvom? Raziskovalci te možnosti ne izključujejo, vendar poudarjajo, da za zdaj ostaja domneva.
Jama sicer skriva še precej več kot rimsko svetišče. V njej so našli tudi obsežno zbirko prazgodovinskih poslikav, kar kaže, da je imela za ljudi poseben pomen že tisočletja pred prihodom Rimljanov.
Velik del podzemnega sveta še čaka na podrobnejše raziskave. Številnih napisov znanstveniki še niso dokončno prebrali, pri njihovem razvozlavanju pa si pomagajo z natančnimi fotografskimi posnetki in računalniško obdelavo. Morda bodo prav ti komaj vidni znaki na jamskih stenah nekoč razkrili, kdo je bila skrivnostna boginja in zakaj so se ji ljudje prihajali poklanjat globoko pod zemljo.
