Kriminalci imajo pri pripravi prevar pogosto zelo domiselne prijeme. Zelo priljubljeno je vzbujanje občutka nujnosti in hitrega ukrepanja. Tako izkoriščajo tudi aktualne novice o vdorih in kraji podatkov, da bi bila njihova sporočila čim bolj prepričljiva.
»Če prejmete elektronsko sporočilo z naslovom, kot je 'Vaš račun je bil prizadet v incidentu – potrdite tukaj', bodite izjemno previdni,« je opozoril Alexander Vukčević, direktor tehnološkega oddelka za kibernetsko varnost pri Avastu. Kot je poudaril, noben zaupanja vreden ponudnik od uporabnikov ne zahteva prijavnih podatkov ali kod prek povezave v sporočilu.
Posebno tveganje predstavlja hitrost, s katero lahko napadalci izvajajo prevare. Programi, podprti z umetno inteligenco, lahko neprekinjeno pregledujejo podatkovne zbirke in hkrati iščejo nove žrtve. »Človeški heker se bo prej ali slej odpravil domov. Agent umetne inteligence ne spi, ne odneha in hkrati cilja na tisoče spletnih strani,« je dejal.
Kako se zaščititi pred lažnimi sporočili
Avast uporabnikom svetuje, naj preverijo nastavitve svojih računov in dostop, ki so ga zunanjim aplikacijam ter orodjem umetne inteligence odobrili v elektronski pošti in drugih storitvah. Vukčević priporoča pregled računov pri ponudnikih Google in Apple ter odstranitev povezav do aplikacij, ki jih ne uporabljamo več.
Pri dostopu do spletne banke in drugih pomembnih storitev naj uporabniki spletni naslov vpišejo neposredno v brskalnik, namesto da klikajo povezave v elektronskih sporočilih ali drugih sporočilih. Pomembna je tudi uporaba različnih gesel za posamezne storitve. Če kriminalci pridobijo eno geslo, tako ne morejo samodejno dostopati še do drugih računov z enakimi prijavnimi podatki.
Prevare izkoriščajo tudi psihološki pritisk
Lažna elektronska sporočila in spletne strani so pogosto videti pristni, razlike v naslovih pošiljateljev pa je težko opaziti. Po navedbah podjetja za informacijsko tehnologijo Ingos so kriminalci medtem že začeli uporabljati tudi z umetno inteligenco ponarejene glasove, s katerimi lahko zaposlene zavedejo v izvedbo nakazil ali razkritje zaupnih podatkov.
Napadalci pogosto ustvarjajo občutek nujnosti, da bi pridobili prijavne podatke zaposlenih in v informacijski sistem podjetja namestili zlonamerno programsko opremo. Posledice so lahko šifriranje ali kraja podatkov ter njihova objava oziroma izbris.
