Evropska komisija je objavila predhodne ugotovitve svoje preiskave zoper mehanizme družbenih omrežij podjetja Meta. Ocenjuje, da instagram in facebook z zasvojljivimi mehanizmi kršita akt o digitalnih storitvah. Govor je zlasti o brezkončni časovnici, ki omogoča neskončno podrsavanje, samodejnem predvajanju videoposnetkov, potisnih obvestilih in o zelo prilagojenem algoritmu, ki uporabnikom na časovnico servira vsebine, prilagojene njihovim specifičnim interesom.
Komisija je v svoji obrazložitvi zelo diplomatsko zapisala, da Meta »ni ustrezno ocenila tveganj svoje zasvajajoče zasnove za telesno in duševno dobro počutje uporabnikov, vključno z mladoletniki in ranljivimi odraslimi«.
Dodali so še, da Meta ni upoštevala razpoložljivih informacij o času, ki ga mladoletniki ponoči preživijo na instagramu ali facebooku, in o tem, kako bi lahko optimizacija različnih formatov, kot so kratki videoposnetki (reels) in zgodbe (stories), povzročila prekomerno ali kompulzivno uporabo storitev.
»Instagramova in facebookova orodja za upravljanje časa, vključno s tistimi, ki so privzeto aktivirana za najstnike, je mogoče zlahka zaobiti in ne vodijo do smiselnega zmanjšanja ali nadzora nad uporabo storitve,« so še opozorili. Poleg tega komisija meni, da je starševski nadzor učinkovit le, če imajo starši in skrbniki ustrezno tehnično znanje ter si prizadevajo za njegovo dejansko razumevanje.
Kozmetični ukrepi Mete
Seveda nič od tega ni nesrečna napaka Mete. Na podlagi pričanj žvižgačk, kot sta Frances Haugen in Sarah Wynn-Williams, vemo, da je zasvojitev uporabnikov dejansko cilj podjetja. Tudi brez pričanj žvižgačev pa bi to lahko razbrali že iz samega poslovnega modela in dejstva, da se temu sektorju pravi »gospodarstvo pozornosti« (attention economy).
Veseli pa, da je tudi sicer diplomatska komisija opazila, da se je Meta vseh omenjenih težav lotila s kozmetičnimi ukrepi. Slednji zgolj ustvarijo videz dela v dobrobit uporabnikov, medtem ko se v ozadju skrbno ohranja jedro vseh uporabnikom škodljivih praks.
Komisija zato meni, da mora Meta uvesti korenite spremembe v sami zasnovi instagrama in facebooka. Med drugim bi morala privzeto onemogočiti samodejno predvajanje videov in neskončno časovnico, hkrati pa uvesti dejansko učinkovite časovne omejitve uporabe ter prilagoditi sistem tako, da bo manj agresivno usmerjen v spodbujanje nenehne interakcije.
Čeprav je komisija pravilno identificirala mehanizme, ki povzročajo odvisnost od platform, pa je treba opozoriti, da se pravo bistvo težave skriva še nekoliko globlje. Glavni problem je, da instagram in facebook nista več družbeni omrežji, temveč sta postala ekspresna linija, prek katere lahko akterji z dovolj globokimi žepi in izdelanimi strategijami neposredno vplivajo na javno mnenje in duševno razpoloženje družbe.
Algoritem, algoritem in še enkrat algoritem
Ključni element tega mehanizma je algoritem. Ker je primarni cilj algoritma maksimizacija časa, ki ga preživimo na omrežju, sistem prednostno prikazuje vsebine, ki sprožajo najmočnejše čustvene odzive. Zlasti negativne. Oglaševalcem in manipulatorjem to omogoča izredno natančno in ciljano doseganje posameznih skupin. Ta sistem se ne uporablja le za komercialne trgovske kampanje, temveč postaja glavno orožje za širjenje teorij zarote, dezinformacij, sovraštva in načrtnega netenja sporov med različnimi družbenimi skupinami. V zadnjih letih so na primer postale očitne kampanje, ki poglabljajo razdore med mladimi moškimi in ženskami. To jim uspeva. Zelo dobro. Raziskave namreč kažejo, da so se interesi in vrednote fantov in deklet, zlasti znotraj generacije Z, prav zaradi tega začeli močno razhajati. Podobni umetni razkoli pa se ustvarjajo tudi med drugimi demografskimi skupinami.
Če se že ne odločimo za popolno prepoved tovrstnih »družbenih« omrežij, bi morali kot družba vsaj odločno vztrajati, da se algoritemsko razvrščanje objav povsem ukine. Objave prijateljev naj se znova pojavljajo izključno v kronološkem vrstnem redu. Pri tem naj ima uporabnik tudi popoln nadzor nad filtri za prioritetno prikazovanje objav prijateljev in računov, ki jim dejansko sledi.
Obenem bi morali drastično omejiti količino sponzoriranih objav, ki se prikazujejo v časovnici. Predvsem pa bi morala Meta in drugi ponudniki podobnih storitev prevzeti polno pravno in odškodninsko odgovornost za vsebino vseh objav, ki nam jih dostavijo kot sponzorirane ali prek algoritemskega ključa. V teh primerih namreč ne gre več za preprosto in nevtralno spletno posredovanje, temveč za aktivno kuriranje vsebin s strani platforme.
Če takšna regulacija za Meto ne pomeni več uspešnega poslovnega modela, nam to kot družbi v resnici ne bi smelo biti pomembno. Če se nam ni smilila tobačna industrija, ko smo začeli omejevati njene škodljive prakse, zakaj bi se nam smilili ponudniki »družbenih« omrežij?
