Neizprosna in burna narava vesolja se znova kaže v najnovejših astrofizikalnih odkritjih. Mednarodna ekipa znanstvenikov je namreč zaznala zvezdo, ki je po vsej verjetnosti uničila in absorbirala enega izmed svojih planetov. Kemični dokazi kažejo, da je bil to šele prvi hod, če tako rečemo, saj se na podobno usodo nezadržno pripravlja še eno masivno nebesno telo v istem sistemu.
Odkritje, objavljeno v dveh ločenih študijah v znanstvenih revijah The Astrophysical Journal in The Astrophysical Journal Letters, se osredotoča na sistem zvezde TOI-5882, ki je od Zemlje oddaljena približno 1300 svetlobnih let. Zvezda, katere masa za tretjino presega maso našega sonca, je pritegnila pozornost zaradi neobičajno visokih koncentracij litija v svojem spektru svetlobe.
Kozmične drobtine
Ker se litij v zvezdah praviloma hitro razgradi – bogate z njim so običajno samo zelo mlade ali zelo stare zvezde – njegova prisotnost v tej srednji fazi razvoja močno nakazuje na zunanji vir. Znanstveniki so zaključili, da so ti elementi ostanki nedavno absorbiranega planeta in da delujejo kot nekakšne kozmične drobtine.
Glavni krivec za to kozmično katastrofo ni bila zvezda sama, temveč sosednje telo, znano kot TOI-5882-b. Gre za rjavo pritlikavko – objekt, ki je prevelik, da bi ga uvrstili med planete, vendar premajhen, da bi v njegovem jedru stekle termonuklearne reakcije, značilne za prave zvezde. Z maso, ki kar 22-krat presega Jupitrovo, in izjemno tesno orbito, zaradi katere zvezdo obkroži v zgolj sedmih dneh, je rjava pritlikavka povzročila hude gravitacijske motnje v sistemu.
Raziskovalci domnevajo, da je TOI-5882-b s svojo silovito gravitacijo manjši planet – verjetno kamnito »superzemljo« ali plinasti svet velikosti Neptuna – vrgla s stabilne tirnice in ga poslala v neposredno trčenje z zvezdo.
Vpogled v oddaljene svetove
»Dogodki zlitja se odvijejo izjemno hitro, pogosto v zgolj nekaj dneh ali tednih, zato jih v realnem času skorajda ne moremo opazovati,« je za časnik The New York Times pojasnila Brooke Kotten z Univerze v Michiganu, vodilna avtorica ene od študij. Kljub hitremu koncu pa kemični sledovi tega uničenja ostanejo vidni še milijarde let.
Toda rjava pritlikavka ne bo ubežala lastni usodi. Študija, ki so jo vodili na MIT pod vodstvom Ritvika Narayana, razkriva, da se TOI-5882-b svoji zvezdi približuje od dvakrat do šestkrat hitreje od prvotnih ocen. Plimske sile bodo poskrbele, da bo rjava pritlikavka absorbirana že v naslednjih 25 do 30 milijonih let.
Takšna odkritja znanstvenikom ponujajo vpogled v sestavo oddaljenih svetov in kažejo mračno prihodnost našega lastnega osončja. Ko bo sonce čez približno pet milijard let porabilo svoje gorivo in prešlo v fazo rdeče orjakinje, se bo močno razširilo in na podoben način pogoltnilo Merkur, Venero ter zelo verjetno tudi Zemljo.
