Na letalu, ki je na svoj cilj prispelo z enourno zamudo, je bil tudi potnik, ki je na družbenem omrežju Reddit opisal svojo izkušnjo. »Pravkar smo pristali na Švedskem. Let je bil zamujen za eno uro, ker triletnega otroka niso mogli pripraviti do tega, da bi sedel na svojem sedežu, očitno pa je prestar, da bi lahko sedel v naročju staršev,« je zapisal.
»Z veseljem bi plačal več za let, na katerem bi bili samo odrasli«
V nadaljevanju je pojasnil, da je otrok dolgo kričal, nakar je kabinsko osebje družini dejalo, naj v desetih minutah posede otroka, sicer se bodo morali izkrcati. Kar se je naposled tudi zgodilo, in sicer tik pred tem, ko bi letalo moralo začeti postopek vzleta. Zaradi varnostnih razlogov so vzlet prekinili in se znova odpeljali k terminalu, kjer je družina izstopila. »Preostanek zamude je nastal ob dolivanju goriva, iskanju njihove prtljage in pridobivanju novega termina za vzlet,« je pojasnil uporabnik.
»Presneti petkov večer je, samo domov bi se radi vrnili, zaradi tega mulca in njegovih nesposobnih staršev pa imamo zamudo. Nekateri so zamudili povezovalne lete,« se je na Redditu hudoval potnik, ki je še dodal, da je bilo na letalu več drugih kričečih otrok. »Z veseljem bi plačal več za let, na katerem bi bili samo odrasli,« je še zapisal.
Mnenja so deljena
Objava je pritegnila veliko pozornosti in spodbudila skoraj 600 ljudi, da delijo svoje poglede na situacijo. »Težava ni otrok, ampak starši,« je zapisal eden izmed komentatorjev. Drugi je menil, da bi morali z letala izkrcati vsakega potnika, ne glede na starost, če zaradi njega let zamuja več kot deset minut.
Po drugi strani so številni stopili v obrambo staršem. Opozarjali so, da tudi izkušeni starši včasih ne morejo preprečiti izbruha trme pri majhnem otroku. »Tudi dobri starši včasih preprosto nimajo nadzora nad triletnikom,« je zapisal eden od uporabnikov. »Triletniki so psihopati. To je vse, kar imam reči na to temo,« se je pošalil nekdo drug.
V razpravo se je vključila tudi mati, ki je zapisala, da je imela nedavno podobno izkušnjo s svojo dve leti staro hčerko. »Morala sem jo fizično držati na sedežu, medtem ko je ves čas vzleta kričala. To je bilo najdaljših 15 minut v mojem življenju,« je zapisala in dodala, da popolnoma razume frustracijo, ki so jo ob tem doživljali drugi. »Vendar vedite, da sem potihoma tudi sama jokala, ker je bil moj otrok tako prestrašen. Bilo me je sram in kot starš sem se počutila nesposobno,« je zapisala.
