Evropa želi zmanjšati odvisnost od tujih vesoljskih zmogljivosti in si zagotoviti možnost, da bi svoje astronavte v prihodnje v vesolje pošiljala z lastnimi sistemi. Generalni direktor Evropske vesoljske agencije (ESA) Josef Aschbacher predlaga približno 10 milijard evrov naložb v desetih letih za razvoj evropskih zmogljivosti za človeške vesoljske polete, poroča Euronews.
Načrt predstavlja enega pomembnejših strateških izzivov evropskega vesoljskega programa. Čeprav ima Evropa razvito raketno industrijo, napredne satelitske sisteme in vrhunske raziskovalne ustanove, še nima celovitega, samostojnega sistema za prevoz astronavtov v orbito in njihovo varno vrnitev na Zemljo. Pri poletih na Mednarodno vesoljsko postajo se zato še vedno zanaša predvsem na ameriške zmogljivosti. Po poročanju Euronews bo eno ključnih prizorišč za odločanje o prihodnosti evropskega vesoljskega raziskovanja srečanje držav članic ESA, ki bo 15. decembra v Rimu.
Deset milijard evrov za večjo neodvisnost
Predlog Josefa Aschbacherja temelji na preprostem vprašanju: ali naj Evropa še naprej kupuje prevoze svojih astronavtov pri tujih ponudnikih ali pa naj denar nameni razvoju lastnih tehnologij? Po ocenah direktorja ESA bi nadaljnje zanašanje na tuje prevozne storitve v naslednjih desetih letih lahko stalo približno pet milijard evrov. Razvoj samostojnih evropskih zmogljivosti bi zahteval okoli deset milijard evrov, vendar bi s tem Evropa pridobila tudi lastno tehnološko znanje, industrijske zmogljivosti in večji nadzor nad dostopom do vesolja.
Predlagani znesek še ni potrjen v proračunu. O tem, ali bo načrt dobil finančno in politično podporo, bodo odločale države članice ESA. Naložba bi lahko zajemala razvoj vesoljskega plovila s človeško posadko, sisteme za varno izstrelitev in vrnitev, reševalne mehanizme ter infrastrukturo, potrebno za usposabljanje in podporo astronavtom. Cilj ni prekinitev sodelovanja z ZDA ali drugimi vesoljskimi silami, temveč vzpostavitev položaja, v katerem bi Evropa v mednarodnih projektih sodelovala kot tehnološko bolj samostojen partner.
Rakete že ima, manjka pa celovit sistem za posadko
Evropa pri dostopu do vesolja ne začenja iz nič. Na voljo ima raketi Ariane 6 in Vega-C, ki pokrivata različne potrebe pri izstreljevanju satelitov in drugih tovorov. Ariane 6 je namenjena predvsem težjim institucionalnim in komercialnim misijam, medtem ko Vega-C omogoča izstreljevanje lažjih tovorov. Ti sistemi so pomembni za evropsko neodvisnost, vendar sami po sebi še ne omogočajo prevoza astronavtov, poroča Euronews.
Za človeške polete so potrebni tudi ustrezno certificirano plovilo, sistemi za reševanje posadke ob izrednih dogodkih, postopki za vrnitev na Zemljo in celoten sklop varnostnih rešitev. Razvoj takšnega sistema je tehnično zahteven, drag in dolgotrajen.
Evropa se hkrati sooča z močno mednarodno konkurenco. Ameriško podjetje SpaceX je s ponovno uporabnimi raketami in pogostimi izstrelitvami bistveno spremenilo svetovni trg vesoljskih storitev. Evropski ponudniki bodo zato morali poleg zanesljivosti razvijati tudi cenovno konkurenčne rešitve in zagotavljati dovolj pogosto dostopnost izstrelitev. Pomembno vlogo bi lahko imela tudi nova generacija evropskih zasebnih vesoljskih podjetij, ki razvijajo rakete in kapsule za prihodnje komercialne ter institucionalne misije.
Evropska podjetja razvijajo tudi kapsule za prevoz tovora
Eden od korakov k večji evropski samostojnosti je razvoj plovil za prevoz tovora v nizko Zemljino orbito in njegovo vrnitev na Zemljo. ESA je septembra 2026 podjetju The Exploration Company dodelila pogodbo v skupni vrednosti do 760 milijonov evrov za nadaljnji razvoj programa ALADDIN in kapsule Nyx. Od tega je 310 milijonov evrov namenjenih demonstracijski misiji, dodatnih 450 milijonov evrov pa je predvidenih za dve nadaljnji misiji, ki še zahtevata potrditev.
Program je pomemben, ker spodbuja evropsko industrijo pri razvoju tehnologij, potrebnih za prihodnje logistične storitve v vesolju. Prevoz tovora in prevoz človeške posadke sicer nista enaka izziva, vendar lahko nekateri tehnološki postopki in izkušnje koristijo obema področjema. Poleg tega evropska podjetja razvijajo nove raketne sisteme in tehnologije ponovne uporabe. Takšen razvoj bi lahko dolgoročno zmanjšal stroške izstrelitev in izboljšal konkurenčnost evropske vesoljske industrije.