Pravijo, da je smeh pol zdravja, očitno pa lahko vpliva tudi na tek. Vsaj pri orangutanih. Znanstveniki so namreč ugotovili, da te velike človeku podobne opice pri izbiri hrane niso pozorne samo na njen okus, vonj in videz, temveč lahko nanje vplivajo tudi prijetni zvoki, ki jih povezujejo s hrano. Ko so orangutanom predvajali zvoke igre in smeha njihovih vrstnikov, so si ti zapomnili, katera hrana je bila povezana s prijetnim doživetjem, in jo pozneje pogosteje izbrali.
Raziskava, objavljena oktobra v znanstveni reviji Biology Letters, je ponudila zanimiv vpogled v čustveni svet orangutanov. Ti veljajo za ene najinteligentnejših živali na svetu, saj znajo uporabljati orodje, reševati zahtevne naloge in se učiti z opazovanjem drugih. Zdaj pa kaže, da imajo tudi pri izbiri hrane pomembno vlogo občutki, ki jih povezujejo s preteklimi izkušnjami.
Ko se oglasijo veseli vrstniki
Raziskovalci so v poskus vključili šest orangutanov. Živalim so med predstavljanjem različnih možnosti hrane predvajali zvočne posnetke njihovih vrstnikov. Nekateri posnetki so vsebovali značilne zvoke igre in smeha, drugi pa drugačne glasove. Znanstvenike je zanimalo, ali bodo orangutani med hrano in zvoki vzpostavili povezavo, ki bo vplivala na njihove poznejše odločitve.
In prav to se je zgodilo. Orangutani so pogosteje izbirali hrano, ki je bila povezana z zvoki prijetnega druženja in igre. Čeprav so imeli na voljo tudi druge možnosti, so pokazali naklonjenost tisti, ob kateri so pred tem slišali vesele glasove svojih vrstnikov.
Ugotovitve nakazujejo, da lahko orangutani na podlagi čustvenih informacij oblikujejo preference. Ne gre torej zgolj za to, da bi jih pritegnila določena hrana, ampak tudi za okoliščine, v katerih so jo spoznali.
Smeh ni samo človeška posebnost
Čeprav se nam zdi smeh nekaj izrazito človeškega, ga poznajo tudi nekatere druge živali. Človeku podobne opice med igro oddajajo značilne glasove, ki jih raziskovalci primerjajo s človeškim smehom. Ti zvoki pomagajo sporočati, da gre za prijateljsko igro in ne za resen spopad.
Pri orangutanih je takšno oglašanje posebno zanimivo, saj so v naravi precej bolj samotarski kot šimpanzi ali bonobi. Kljub temu imajo tudi oni razvit način sporazumevanja in izražanja razpoloženja. Mladi orangutani se pogosto igrajo, pri tem pa uporabljajo obrazne izraze in glasove, ki imajo podobno družbeno vlogo kot smeh pri ljudeh.
Nova raziskava odpira vprašanje, kako globoko so takšne čustvene povezave zakoreninjene v evolucijski zgodovini človeku podobnih opic. Mogoče je, da so naši davni skupni predniki že pred milijoni let uporabljali podobne informacije pri odločanju, katerim izkušnjam in okoliščinam dati prednost.
Tudi ljudje jemo z občutki
Ugotovitve imajo zanimivo vzporednico v vsakdanjem človeškem življenju. Marsikomu je določena jed ljubša zato, ker ga spominja na prijetne trenutke iz otroštva, družinska kosila ali počitnice. Vonj sveže pečenega kruha lahko prikliče spomine na babičino kuhinjo, najljubša sladica pa nas spomni na praznovanja.
Pri orangutanih raziskovalci seveda niso dokazali tako zapletenega doživljanja spominov, so pa pokazali, da lahko prijetni družbeni zvoki vplivajo na njihove poznejše prehranske odločitve.
Razlago rezultatov je vseeno treba jemati z določenimi zadržki. V poskusu je sodelovalo samo šest živali, zato ugotovitev še ni mogoče posplošiti na vse orangutane. Prav tako znanstveniki niso dokazali, da bi bila živalim hrana zaradi smeha dejansko okusnejša. Pokazali so predvsem, da lahko prijetne zvočne izkušnje vplivajo na izbiro.
Kljub temu raziskava ponuja še en razlog, da na naše kosmate sorodnike gledamo nekoliko drugače. Njihove odločitve očitno niso odvisne samo od lakote in neposrednih koristi, ampak lahko nanje vplivajo tudi izkušnje, povezane s prijetnim razpoloženjem.
