»Povišane vrednosti holesterola lahko dolgoročno pomembno prispevajo k obolevnosti in umrljivosti zaradi srčno-žilnih obolenj. Gre za neposredno povezavo med povišanim LDL-holesterolom in tveganjem ateroskleroze ter njenih zapletov – možganske kapi, srčnega infarkta in okluzivne bolezni arterij spodnjih okončin. S pravočasnim ukrepanjem lahko to tveganje zmanjšamo,« uvodoma pojasni Blanka Bradeško Kranjčević, dr. med., specialistka družinske medicine iz Zdravstvenega doma Ljubljana Šiška.
Kot družinska zdravnica skuša med osebami s povišanim holesterolom poiskati najbolj ogrožene posameznike in odpraviti dejavnike tveganja za nastanek ateroskleroze oziroma njen proces upočasniti. Pri tistih bolnikih, ki so srčno-žilni dogodek že utrpeli, pa si prizadeva preprečiti ponovni zaplet.
Zdravila za zniževanje holesterola pogosto sprožajo vprašanja in skrbi. Kako varna so v resnici in kako prispevajo k zmanjšanju srčno-žilnega tveganja ter izboljšanju kakovosti življenja?
»Najpogosteje predpisana zdravila za povišan holesterol so statini, a osebe s povišanim holesterolom imajo ob tem pogosto pomisleke, saj povišanega holesterola ne občutijo in zato pogosto ne vidijo potrebe po zdravljenju. Simptomi se pojavijo šele ob napredovanju ateroskleroze, ko se holesterol nalaga v žile in povzroča moteno prekrvavitev organa, ki ga žila prehranjuje. Nekateri posamezniki so zaskrbljeni zaradi nezaupanja v proizvajalca zdravil, zato je ključno, da se o takšnih težavah pravočasno pogovorijo z zdravnikom in skupaj poiščejo ustrezno rešitev.
Raziskave kažejo, da imajo statini zelo velik učinek na zmanjšanje srčno-žilne obolevnosti in umrljivosti, ob tem pa zelo majhno tveganje za pojav neželenih učinkov. Vsako znižanje LDL-holesterola za 1 mmol/l zmanjša relativno tveganje za srčno-žilne dogodke za 22 odstotkov. Statini poleg znižanja LDL-holesterola znižujejo srčno-žilno obolevnost tudi prek drugih mehanizmov, ki niso odvisni samo od znižanja LDL-holesterola. Izboljšajo namreč delovanje endotelija žilne stene, zmanjšajo vnetje v žilni steni in prispevajo k stabilizaciji aterosklerotičnih leh.«
So ciljne vrednosti enake za vse ali se razlikujejo glede na starost, pridružene bolezni oziroma posameznikovo srčno-žilno tveganje? Kako zdravnik določi ustrezno ciljno vrednost holesterola za posameznika?
»Ciljne vrednosti holesterola niso enake za vso populacijo. Tveganje za srčno-žilne zaplete narašča s starostjo in pridruženimi obolenji, kot so arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen in ledvična bolezen. Bolj ogroženi so tudi kadilci in osebe z družinsko obremenjenostjo.
Če so pri mladi osebi brez pridruženih kroničnih obolenj ciljne vrednosti LDL-holesterola pod 2,6 mmol/l, lahko hiperholesterolemijo pri teh osebah uravnavamo še z nefarmakološkimi ukrepi. Pri osebah z visokim srčno-žilnim tveganjem, na primer pri posameznikih s sladkorno boleznijo brez okvare tarčnih organov, si prizadevamo za vrednosti LDL pod 1,8 mmol/l. Pri posameznikih z zelo visokim srčno-žilnim tveganjem, kamor spadajo osebe, ki so že utrpele možgansko kap ali srčni infarkt oziroma imajo angino pektoris, hudo ledvično okvaro ali periferno okluzivno bolezen arterij spodnjih okončin, pa moramo biti pri zdravljenju bolj agresivni, saj želimo LDL znižati pod 1,4 mmol/l.«
Zaupanje med osebo s povišanim holesterolom in zdravnikom je ključno pri dolgoročnem obvladovanju povišanega holesterola, zlasti pri odločanju o uvedbi ali nadaljevanju zdravljenja z zdravili. Kako bi to pojasnili?
»Z osebami s povišanim holesterolom moramo opraviti odprt pogovor o načinu delovanja zdravil, pomenu zdravljenja in pričakovanih neželenih učinkih. Pri odločanju o načinu zdravljenja je treba upoštevati tudi njihove želje ter jim omogočiti, da postavljajo vprašanja, izrazijo dvom in prosijo za dodatna pojasnila. Pomembno je doseči soglasje med nasveti zdravnika in željami obravnavane osebe. Tak način izboljša sodelovanje posameznika pri zdravljenju in posledično prispeva k večjemu zadovoljstvu in bolj rednemu jemanju zdravil.«
Veliko ljudi verjame, da je mogoče holesterol znižati zgolj s prehranskimi dopolnili in naravnimi pripravki. Kako kot strokovnjakinja pojasnite razliko med klinično dokazanimi zdravili in takšnimi pripravki? Kakšno vlogo ima dieta pri zniževanju ravni holesterola?
»Prehranska dopolnila niso namenjena zdravljenju bolezni in ne zmanjšujejo srčno-žilnega tveganja, torej ne zmanjšujejo tveganja srčnega infarkta, možganske kapi in arterijske okluzivne bolezeni spodnjih okončin. Njihov učinek zato ni primerljiv z učinkom statinov, ki nastajajo v nadzorovanem medicinskem okolju po strogih kriterijih in katerih učinek je dobro raziskan. Vsaka tableta vsebuje točno določeno količino učinkovine, njihova kakovost, varnost in učinkovitost pa so skrbno nadzorovane in preverjene. Pri prehranskih dopolnilih pred prihodom na trg ni treba dokazovati njihove učinkovitosti in varnosti, nadzor nad vsebnostjo učinkovin pa je manj strog.
Pri uravnavanju holesterola ima pomembno vlogo sprememba življenjskega sloga, pri čemer priporočamo mediteranski tip diete. Prehranske spremembe v kombinaciji z redno telesno aktivnostjo in znižanjem telesne teže lahko znižajo holesterol za 10–20 odstotkov, vendar pri osebah z visokim srčno-žilnim tveganjem običajno to ni dovolj.«
Kaj je vaše glavno sporočilo ljudem glede holesterola?
»Pomembno je, da vsak posameznik pozna svoje vrednosti holesterola. Pri manj ogroženih ljudeh je dovolj, če holesterol kontroliramo enkrat na pet let. Tovrstne preglede opravlja tudi medicina dela, prometa in športa v sklopu službenih pregledov. Pri bolj ogroženi populaciji so potrebne pogostejše kontrole lipidograma, običajno enkrat na leto.
Pri povišanih vrednostih holesterola je temelj sprememba življenjskega sloga – uravnotežena prehrana, telesna aktivnost, prenehanje kajenja in učinkovito spopadanje s stresom. Pri ogroženih posameznikih je treba poleg nefarmakoloških ukrepov poseči tudi po zdravilih. Vsak korak k znižanju LDL-holesterola je korak k zaščiti srca in možganov.«
