V svetu moderne medicine se je zgodil prelomen trenutek, ki bo po mnenju strokovnjakov trajno spremenil način diagnosticiranja bolezni. Glede na obsežno raziskavo, objavljeno 22. oktobra v eni najuglednejših svetovnih znanstvenih revij Science, je tehnološki velikan Microsoft razvil diagnostično orodje umetne inteligence, ki z neverjetno natančnostjo rešuje medicinske uganke. Podrobnosti študije, o katerih je med prvimi poročal tudi specializirani portal Becker's Hospital Review, kažejo na dramatičen razkorak med zmogljivostjo novega algoritma in človeškimi zdravniki pri analizi tako imenovanih nerešljivih zdravstvenih primerov.
Testiranje na najtežjih kliničnih primerih
Raziskovalci Microsoftovega orodja MAI-DxO (Microsoft AI Diagnostic Orchestrator) niso želeli testirati na običajnih vsakodnevnih boleznih, temveč so mu zadali precej težjo nalogo. Za preverjanje njegovih sposobnosti so uporabili bogat arhiv izjemno kompleksnih in redkih kliničnih primerov iz priznane medicinske revije New England Journal of Medicine (NEJM). Šlo je za primere pacientov z nejasnimi, prepletenimi simptomi, pri katerih zdravniki v praksi pogosto tavajo v temi, pacienti pa na pravo diagnozo čakajo več let.
V raziskavi so umetno inteligenco postavili ob bok skupini splošnih zdravnikov, ki so imeli na voljo vso obstoječo medicinsko literaturo in sodobna referenčna orodja za pomoč pri diagnostiki.
Šokantne številke: 83,2 odstotka proti 36,1 odstotku
Rezultati so presegli vsa pričakovanja. Umetna inteligenca je pri analiziranih primerih postavila popolnoma pravilno diagnozo v kar 83,2 odstotka primerih. Skupina človeških zdravnikov je bila ob enaki nalogi uspešna zgolj v 36,1 odstotka primerih.
Raziskovalci so ugotovili, da se skrivnost UI orodja skriva v izjemni temeljitosti. Preden je sistem sploh zahteval prvi laboratorijski test ali preiskavo, je »pacientu« postavil v povprečju 25 podrobnih vprašanj o anamnezi in simptomih. Človeški zdravniki so v povprečju postavili le pet vprašanj, preden so začeli z diagnosticiranjem, kar kaže na to, da je umetna inteligenca zmožna veliko širšega in hitrejšega zajema ključnih podatkov. Ob tem so v reviji Science opozorili na pomembno omejitev študije: sistem je tekmoval s splošnimi zdravniki in ne s specializiranimi strokovnjaki (na primer z vrhunskimi onkologi ali nevrologi), a je rezultat kljub temu monumentalnega pomena za primarno zdravstvo.
Umetna inteligenca kot »virtualni konzilij«
Orodje MAI-DxO ne deluje kot preprost iskalnik ali vprašalnik, temveč simulira celotno zdravniško ekipo. Ko sistem prejme pacientove podatke, ustvari več različnih »virtualnih zdravnikov« oziroma inštanc umetne inteligence z različnimi medicinskimi specializacijami. Ti algoritmi nato med seboj dobesedno debatirajo – analizirajo simptome, si izmenjujejo predloge, navzkrižno preverjajo genetske in laboratorijske podatke ter izpodbijajo napačne predpostavke drug drugega. Končna diagnoza je podana šele, ko ta virtualni konzilij doseže soglasje.
Zaradi izjemnih rezultatov v laboratorijskem okolju se tehnologija že seli v realni svet. Kot poroča Becker's Hospital Review, trenutno potekajo prva testiranja sistema MAI-DxO v živo v bostonski bolnišnici Beth Israel Deaconess Medical Center. Sistem zdravnikov seveda ne bo zamenjal, bo pa v prihodnosti služil kot izjemno močno orodje, ki bo preprečevalo napačne diagnoze, zmanjševalo kognitivne pristranskosti in bistveno skrajšalo čas do začetka ustreznega zdravljenja.
