Iskanje »vrelca mladosti« že od nekdaj buri človeško domišljijo, a tisto, kar se je še do včeraj zdelo kot znanstvena fantastika, danes postaja osupljiva medicinska resničnost. Raziskovalcem v Nemčiji je namreč uspel izjemen podvig: proces staranja celic so ne le upočasnili, temveč ga tudi obrnili. Pri tem so celice ostale zdrave in so še naprej normalno opravljale svoje naloge.
Počasno in nadzorovano brisanje starosti
Za razliko od preteklih, pogosto preveč agresivnih poskusov celičnega pomlajevanja, ki so pogosto vodili do poškodb ali celo rakavih mutacij, so znanstveniki ubrali inovativno pot, pišejo na portalu ScienceDaily. Razvili so izjemno počasen in voden postopek epigenetskega reprogramiranja. Ta tehnika jim je omogočila, da so biološko starost človeških celic v petrijevki postopoma zmanjšali za več kot 60 let. Ker je bil proces tako upočasnjen, so lahko raziskovalci prvič v zgodovini dobesedno v živo opazovali in natančno beležili, kako celica briše svoje znake staranja.
»Ne iščemo nesmrtnosti, temveč zdravje«
Medicinska stroka je nad rezultati navdušena, saj odkritje ponuja vpogled v same temelje propadanja človeškega telesa. Vodilni strokovnjaki so poudarili, da namen te tehnologije ni ustvarjanje neskončnega življenja, temveč boj proti najhujšim boleznim sodobnega časa.
»Prvič imamo priložnost, da korak za korakom opazujemo, kako se celica dejansko pomlaja. Naš cilj ni nesmrtnost, temveč globoko razumevanje mehanizmov staranja. Ta neverjeten proces nam odpira povsem nova, doslej nepredstavljiva vrata za iskanje tarčnih zdravil proti uničujočim nevrodegenerativnim stanjem, predvsem pri iskanju rešitev za Alzheimerjevo bolezen,« je ob objavi študije pojasnil eden izmed vodilnih raziskovalcev iz Bonna.
Novo upanje za bolnike z demenco
Prav bolezni, povezane s staranjem in propadanjem možganov, predstavljajo največji potencial za uporabo te tehnologije. Če bi znanstvenikom uspelo ta proces sčasoma varno prilagoditi za uporabo v človeškem telesu, bi lahko v prihodnosti propadajoče nevrone pacientov pomladili in jim tako povrnili sposobnost regeneracije. S tem ne bi le blažili simptomov Alzheimerjeve bolezni, temveč bi jo lahko dejansko zaustavili ali celo pozdravili. Odkritje iz Bonna tako predstavlja enega najpomembnejših temeljev za medicino prihodnosti.
