Opazovanje ptic dokazano pomaga upočasniti staranje možganov in se vse pogosteje uporablja kot naravna terapija za bolnike z demenco. Vsak teden skupina starejših v angleškem podeželju ob jezeru Forge Mill Lake z daljnogledi navdušeno opazuje ptice in si deli svoja opažanja. Čeprav imajo mnogi med njimi težave s priklicem nedavnih dogodkov ali sledenjem pogovoru, ob tej dejavnosti povsem oživijo, poroča BBC.
Dober primer je 78-letni Harold, ki je bil v mladosti rad v naravi, zaradi demence pa je postal zaprt vase in tesnoben. Njegova hči Lucy ga je pripeljala v to skupino in že ob pogledu na taščico ter race v vodi se je po dolgem času spet nasmejal. »V tistem trenutku je bil povsem prisoten, ni se obremenjeval s svojim spominom,« pojasnjuje Jenny Budinger iz organizacije Age UK.
Bolj organizirani možgani
Nevroznanstveniki pod vodstvom Erika Winga v Torontu so v laboratoriju analizirali MRI posnetke možganov in ugotovili, da imajo strokovni opazovalci ptic drugače strukturirane možgane v predelih za pozornost, vizualno zaznavanje in prepoznavanje. Pri prepoznavanju neznanih ptic so ti predeli pokazali večjo aktivnost. To nakazuje na pojav »nevroplastičnosti« – sposobnosti možganov, da sčasoma spreminjajo svojo obliko in funkcijo.
Raziskava je prav tako pokazala, da imajo izkušeni opazovalci v določenih možganskih regijah višjo raven organiziranosti in koherence v primerjavi z začetniki iste starosti. Ker se organizacija v možganih z leti običajno zmanjšuje, kar vodi v kognitivni upad, ta hobi očitno pripomore k njenemu ohranjanju. To je še posebej razveseljivo za pripadnike generacije Z (od 16 do 29 let), ki se vse bolj navdušujejo nad opazovanjem ptic, saj si s tem gradijo kognitivno rezervo za prihodnost.
Študija, v katero so vključili 388 opazovalcev ptic na Poljskem, dokazuje, da za pozitivne psihološke učinke, kot so občutki miru, svobode in pomladitve, ne potrebujete posebnega znanja. Ugotovili so, da posamezniki, ki so zelo navdušeni in jim ta dejavnost veliko pomeni, doživljajo večjo psihološko obnovo kot tisti, ki so zelo strokovno podkovani, a hkrati manj entuziastični.
Terapija s pticami v domovih za ostarele
Koristi opazovanja so izjemno dostopne, tudi za tiste, ki so vezani na notranje prostore. Profesorica Elisabeth Kals iz Nemčije je s svojo ekipo namestila krmilnice za ptice pred 65 domovi za ostarele, tik pred okna skupnih prostorov. Že po treh do štirih tednih so zabeležili očitna izboljšanja: stanovalci so postali kognitivno agilnejši, lažje so komunicirali s svojci in prepoznavali ptice, osebje pa je poročalo o nasmehih na obrazih ljudi, ki se niso nasmejali že tedne. Uspeh je bil tolikšen, da so nemške zdravstvene zavarovalnice podprle namestitev krmilnic v več kot 400 domovih po Bavarski.
Podobne programe uspešno izvajajo tudi v ZDA, kjer oskrbovanci poleg krmilnic dobijo tudi plišaste ptice, ki oglašajo zvoke resničnih vrst, kar je zanje kognitivno stimulativno in jih povezuje s preteklostjo. V Montani pa podobno terapijo opazovanja sov in ptic uporabljajo pri preživelih po možganski kapi, zlasti pri tistih z afazijo (težavami z govorom in razumevanjem).
Zdravilna moč naravne radovednosti
Zakaj ima opazovanje ptic tako blagodejen vpliv? Raziskovalci verjamejo, da dejavnost na preprost način združuje naravo, pozornost, čustva in iskanje smisla. Prebujanje radovednosti namreč aktivira noradrenalin in dopamin v možganih, kar deluje protivnetno in pomaga vzdrževati kognitivne funkcije. Z opazovanjem ptic zgolj skozi kuhinjsko okno starejši in bolniki z demenco premagujejo ovire, povezane s prevozom in dostopnostjo, hkrati pa ponovno vzpostavljajo globoko in preprosto vez z naravo.
