Ljudje, ki pijejo preveč alkohola, naj bi bili bolj impulzivni, lažje izgubili nadzor nad svojim vedenjem in sprejemali bolj tvegane odločitve. To je splošno razširjena predstava. Doslej pa ni bilo jasno, kaj se pojavi prej: ali alkohol spremeni način odločanja ali pa določene vedenjske spremembe nastopijo že pred povečanjem njegovega uživanja.
Kot poroča portal morgenpost.de, so na to vprašanje poskušali odgovoriti raziskovalci Univerzitetne bolnišnice v Würzburgu in Tehniške univerze v Dresdnu. Pod vodstvom profesorja Lorenza Deserna in doktorja Hilmarja Zecha ter v sodelovanju s profesorjema Michaelom Smolko in Thomasom Goschkejem so preučevali, kako sta tveganost vedenja in uživanje alkohola povezana v daljšem časovnem obdobju. Rezultate so objavili v strokovni reviji Biological Psychiatry: Cognitive Neuroscience and Neuroimaging.
Morgenpost.de piše, da je v raziskavi eno leto sodelovalo 603 odraslih, pri katerih je večinoma šlo za blago do zmerno motnjo zaradi uživanja alkohola. V nasprotju z ljudmi s hudo odvisnostjo je njihovo pitje precej nihalo. Nekateri so redno uživali manjše količine alkohola, drugi so se mu med tednom večinoma odpovedovali, ob koncih tedna pa so ga popili precej več. Prav takšni spremenljivi vzorci uživanja so raziskovalce še posebej zanimali.
Udeleženci so vsaka dva dni prek pametnega telefona beležili, koliko alkohola so popili. Na voljo so imeli 12 različnih količin, od kozarčka žgane pijače do steklenice vina. Vsake tri mesece so opravili tudi laboratorijske preiskave in slikanje možganov. Raziskovalci so spremljali še njihovo razpoloženje in subjektivno zaznavanje lastnega nadzora nad vedenjem.
Način odločanja
Glavna novost raziskave so bile štiri igre, ki so jih raziskovalci posebej razvili za pametne telefone. Namesto da bi se zanašali zgolj na vprašalnike, so želeli z njimi opazovati dejansko vedenje udeležencev. Njihova lastna ocena ravnanja namreč lahko precej odstopa od tega, kako se v resničnih okoliščinah dejansko odzovejo.
»Ne sprašujemo jih, kaj ali kako razmišljajo, temveč jim omogočimo, da na svojem pametnem telefonu preprosto igrajo naše igre, ki smo jih razvili sami,« je pojasnil Zech. Tudi majhne razlike, na primer v hitrosti odzivanja, lahko razkrijejo, kako dobro delujejo določeni miselni procesi in mehanizmi nadzora nad vedenjem.
Udeleženci so enkrat na mesec odigrali štiri igre, od katerih je vsaka trajala približno pet minut. V prvi so morali z drevesa pobirati sadeže, vendar le, dokler niso porjaveli. S tem so raziskovalci preverjali tako imenovani impulzni nadzor oziroma sposobnost, da človek pravočasno ustavi že začeto dejanje.
V drugi igri so si morali zapomniti vse bolj zapletene vzorce in jih nato ponoviti. Tako so preverjali delovni spomin, ki informacije za kratek čas shranjuje in obdeluje.
Preostali dve igri sta preizkušali odločanje v negotovih okoliščinah. V eni so lahko udeleženci izbrali zagotovljenih 30 točk ali tvegali z vrtenjem kolesa, ki jim je lahko prineslo od nič do 60 točk. V zadnji igri so se morali odločiti za enega od dveh kupčkov kart. Če so želeli izvedeti več o kartah, so morali za informacije porabiti točke. Če so se odločili takoj, so točke prihranili, vendar sprejeli večje tveganje.
Tvegane odločitve
Primerjava rezultatov iger z dnevniki uživanja alkohola je razkrila zanimiv vzorec. Udeleženci, ki so se v določenih igralnih okoliščinah odločali bolj tvegano ali nepremišljeno, so v naslednjem mesecu pogosto popili več alkohola. Nasprotno pa raziskovalci niso ugotovili, da bi večje uživanje alkohola na enak način vplivalo na njihovo poznejše odločanje.
»Tisti, ki so bili v igri bolj naklonjeni tveganju ali manj previdni, so v naslednjem mesecu pogosto zaužili več alkohola,« je pojasnil Zech.
Pomembna pa je bila tudi vrsta tveganja. Povezave so se razlikovale glede na to, ali so udeležencem grozili dobički ali izgube in kako skrbno so pretehtali razpoložljive informacije.
Preizkusa impulznega nadzora in delovnega spomina nista pokazala primerljive povezave z uživanjem alkohola. Zdi se torej, da ni bila odločilna splošna oslabitev samonadzora, temveč predvsem način, kako so se ljudje odločali v negotovih okoliščinah.
Vendar dejstvo, da so se spremembe v odločanju pojavile pred povečanjem uživanja alkohola, še ne dokazuje, da so ga tudi povzročile. Raziskava je pokazala časovno povezavo, ne pa nedvoumne vzročno-posledične zveze.
Igre na pametnih telefonih
Kot še piše Morgenpost.de, bi ugotovitve lahko bile pomembne za preprečevanje odvisnosti. Če je mogoče spremembe v načinu odločanja zaznati še pred povečanjem uživanja alkohola, bi bilo morda mogoče posameznikom pomagati že v zgodnejši fazi.
»Igre na pametnih telefonih bi lahko na primer uporabili kot kazalnik tveganja in ob nenavadnih rezultatih pravočasno ukrepali,« je dejal Zech. Med možnimi ukrepi omenja opozorila, svetovalne pogovore ali digitalne vaje, še preden se utrdijo problematične navade pitja.
Deserno v tem vidi priložnost za preprečevanje zdravstvene škode in socialnih posledic hude odvisnosti od alkohola. Vendar je takšen sistem zgodnjega opozarjanja za zdaj še precej oddaljen cilj. Ni namreč jasno, ali lahko testi na pametnih telefonih zanesljivo napovedujejo tveganje za posameznikovo čezmerno uživanje alkohola.
Raziskovalna skupina zato nadaljuje delo v novi študiji, v kateri sodeluje 150 ljudi. V 12 tednih bodo v dveh štiritedenskih obdobjih dvakrat na dan opravljali teste na pametnih telefonih. Raziskovalci želijo tako natančneje ugotoviti, kdaj se spremeni pripravljenost za tveganje in kako hitro bi temu lahko sledilo povečanje uživanja alkohola.
