Po vsej državi se je danes uradno začelo cepljenje proti sezonski gripi. Čeprav se je letos začelo nekoliko kasneje kot v preteklih letih, zdravstveni strokovnjaki javnost mirijo in poudarjajo, da za učinkovito zaščito še zdaleč ni prepozno. Epidemiološka slika namreč kaže, da se množična epidemija gripe pri nas še ni zares začela, čeprav so posamezne primere okužb v ambulantah že zabeležili in se počasi pripravljajo na vrhunec obremenitev, ki bo verjetno sledil januarja. Nacionalna koordinatorica programa cepljenja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dr. Marta Grgič Vitek pojasnjuje, da pravočasna zaščita ostaja ključnega pomena, saj gripa vsako leto v posteljo spravi med pet in deset odstotkov celotnega prebivalstva, kar v Sloveniji pomeni med 100.000 in 200.000 ljudi. Zato stroka cepljenje svetuje in močno priporoča vsem prebivalcem, ki so starejši od šestih mesecev.
Komu cepljenje še posebej priporočajo?
Čeprav zaščito s cepljenjem preventivno svetujejo vsem, pa obstajajo ranljive skupine prebivalstva, za katere je pravočasno cepljenje življenjskega pomena in se jim še posebej priporoča, saj imajo znatno večje tveganje za težji potek bolezni. V to rizično skupino sodijo posamezniki, starejši od 65 let, vsi kronični bolniki, nosečnice, majhni otroci do drugega leta starosti in osebe z izrazito prekomerno telesno težo. Stroka hkrati cepljenje posebej priporoča tudi vsem zaposlenim v zdravstvu. Pri rizičnih posameznikih lahko okužba z virusom zelo hitro privede do hudih sekundarnih okužb ali pa nevarno poslabša že prisotne kronične bolezni, kot so astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen in razna srčno-žilna obolenja.
Sistem cepljenja je letos znova zastavljen dostopno, saj je storitev za vse prebivalce z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem povsem brezplačna, ker stroške v celoti krije zdravstvena blagajna. Prebivalci se lahko varno cepijo v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji, pri svojih izbranih osebnih zdravnikih, v cepilnih centrih in pa v ambulantah območnih enot NIJZ. Svoj lasten cepilni center imajo vzpostavljen tudi v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Ključno ob tem pa je, da se morajo zainteresirani za prejem cepiva predhodno naročiti. Z odločitvijo za prejem cepiva ne ščitimo le sebe, temveč tudi svoje bližnje, družino in sodelavce. »S cepljenjem proti gripi pravzaprav vsak prispeva k temu, da družba lažje deluje, da bodo pozimi normalno delovale bolnišnice, zdravstveni sistem, pa da bo normalno potekal pouk v šolah in bodo nemoteno delovala podjetja,« poudarja dr. Grgič Vitek.
Zamude pri dobavi in dve vrsti cepiva
Glavni razlog za nekoliko kasnejši začetek letošnjega cepljenja so bile nepredvidene zamude pri dobavi cepiv, s čimer pa se nismo soočali le v Sloveniji, temveč gre za težavo, o kateri so poročale vse evropske države. Kot pojasnjuje dr. Grgič Vitek, so proizvajalci cepiv navajali različne tehnološke razloge za zamude, od zahtevne posodobitve vseh treh sevov v cepivu do logističnih težav z dobavo reagentov in pri samem proizvodnem procesu. Kljub temu so danes na voljo zadostne količine dveh različnih cepiv, ki prinašata varno in učinkovito zdravstveno rešitev.
Cepljenje odraslih in otrok, starih šest mesecev ali več, se bo letos izvajalo s standardnim cepivom, imenovanim Influvac. Za populacijo, starejšo od 50 let, pa je na voljo cepivo Fluad, ki se hkrati prednostno priporoča predvsem za trdnejšo zaščito tistih, ki so starejši od 65 let. Obe omenjeni cepivi sta inaktivirani, kar preprosto pomeni, da v svoji sestavi ne vsebujeta živega virusa gripe, temveč le njegove delce (antigene), ki v telesu spodbudijo ustrezen imunski odziv za zaščito pred boleznijo, ne morejo pa je povzročiti. Obe cepivi vsebujeta antigene treh sevov tistih virusov, za katere stroka letos predvideva, da bodo pozimi najbolj intenzivno krožili po severni polobli. Bistvena posebnost cepiva Fluad pa je, da vsebuje še dodaten adjuvans, ki je cepivu dodan z namenom izboljšanja zaščite pred gripo pri starejših odraslih. Prav pri tej najbolj občutljivi starostni skupini je namreč imunski odziv na cepljenja pogosto skromnejši, zato skuša medicina z adjuvantnim cepivom poskrbeti za močnejši odziv in s tem bistveno boljšo zaščito pred hospitalizacijo ter težjim potekom bolezni. Popolna zaščita se v telesu posameznika sicer razvije približno 14 dni po prejetem odmerku.
Gripa terja tudi življenja
Največja nevarnost v naši družbi še vedno ostaja zmotno prepričanje javnosti in podcenjevanje bolezni, češ da je gripa le nekoliko težji in nedolžen prehlad. Prof. dr. Matjaž Jereb, predstojnik klinike za infekcijske bolezni UKC Ljubljana, ob tem opozarja, da gre za zelo resno sistemsko bolezen z nenadnim začetkom, ki jo spremljajo mrzlica, nevarno visoka telesna temperatura ter hude in izčrpavajoče bolečine v mišicah in sklepih. Šele nato se pridružijo še klasični respiratorni znaki, kot je kašelj. Pritisk na bolnišnice in zdravstveni sistem je v času epidemije izjemen, saj približno en odstotek vseh okuženih posameznikov v populaciji potrebuje bolnišnično zdravljenje. Statistika še razkriva, da kar vsak šesti bolnik, ki je zaradi zapletov gripe sprejet v bolnišnico, potrebuje visoko specialistično obravnavo na oddelku za intenzivno terapijo in zdravljenje.
Pri bolnikih najpogosteje prihaja do hudih dihalnih odpovedi in sekundarnih bakterijskih pljučnic. Brez neprestane podpore aparatov ter izjemnega strokovnega znanja intenzivistov bi bila takšna bolezen zanesljivo smrtna. »Lansko leto je na infekcijski kliniki zaradi gripe oziroma zapletov, povezanih z gripo, umrlo 35 posameznikov,« je poudaril prof. Jereb in ob tem opozoril, da gre pri tej na videz majhni številki za težko usodo 35 družin in njihovih svojcev. Zdravniki opozarjajo, da cepivo sicer morda ne ponuja 100-odstotne zaščite pred samo okužbo, a dokazano izjemno učinkovito preprečuje najhujše zaplete, saj visok odstotek tistih, ki pristanejo v bolnišnici z najtežjim potekom, predhodno ni bil cepljen. Čeprav so med hospitaliziranimi res najpogosteje starejši in kronični bolniki, pa zdravniki opominjajo, da nihče ni popolnoma varen in da lahko celo mladi ter povsem zdravi ljudje zbolijo s hudo obliko gripe.
