Potem ko je SDS v prejšnjem mandatu dvakrat neuspešno poskušala spremeniti zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), ima v tretje skupaj z aktualnimi koalicijskimi partnerji dovolj glasov za potrditev sporne izjeme, da prepoved ponudbe oziroma prodaje alkoholnih pijač v prostorih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja, ne velja v času, ko ta dejavnost tam ne poteka.
Namero podpira tudi vlada vključno z ministrstvom za zdravje, ki je, kot smo v Dnevniku že poročali, o tej problematiki pod novim vodstvom spremenilo svoje stališče, tovrstno »dvojno rabo« pa podpira tudi ministrstvo za izobraževanje. Pozitivni stališči obeh pristojnih ministrstev sta v delu javnosti že naleteli na ostre kritike in bili označeni kot nesprejemljivi. Kot nepremišljen in škodljiv pa koalicijski poskus označujejo tudi v vrsti nevladnih organizacij in strokovnih ustanov s področja javnega zdravja, na čelu z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), pa tudi s področja vzgoje in izobraževanja ter prometne varnosti. Toda sodeč po dejstvu, da nobene od njih niso povabili na jutrišnjo sejo odbora za zdravje, ki bo odločal o predlagani spremembi, koalicije njihova opozorila in argumenti očitno ne zanimajo.
Proti vsa relevantna strokovna javnost in tudi državni svet
Morebitna uveljavitev spremembe bi tako pomenila ignoriranje strokovne in zainteresirane javnosti na škodo varovanja zdravja prebivalcev, še posebej otrok in mladostnikov, ter na škodo vzgojnega poslanstva šol, ki spodbujajo zdrav življenjski slog in preventivno delujejo proti škodljivim posledicam rabe alkohola.
Svoja obsežna odklonilna mnenja k predlogu zakona so odboru doslej že posredovali Mreža mladih za alkoholno politiko EVID-ACTION pri Uradu Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, Slovensko združenje za kronične nalezljive bolezni, ki povezuje nevladne organizacije s področja preventive in promocije zdravja, ter Inštitut za raziskave in razvoj Utrip. Predloga ne podpira niti komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide pri državnem svetu, ki je pridobila tudi kritična stališča Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, Zdravniške zbornice Slovenije, Lekarniške zbornice Slovenije, Strokovnega svet NIJZ, Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, ki deluje na področju zdravja, preventive in participacije mladih, Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije …
Kakšne vrednote naj predstavlja šola?
Skupni imenovalec vseh mnenj je, da je treba vzgojno-izobraževalne ustanove, ki to ostanejo, tudi ko se pouk zaključi, ohraniti kot zdrava, varna in spodbudna okolja za odraščanje otrok in mladostnikov. Prav zato je zelo pomembno, kakšne vrednote predstavlja šolsko okolje in kakšne zglede v njem ustvarjajo odrasli tudi v času, ko vzgojno-izobraževalna dejavnost tam ne poteka.
Predlagana sprememba je po mnenju nasprotnikov tudi napačna smer javnozdravstvene politike, saj bi odprla vrata dodatni prodaji in ponudbi alkohola, in to ravno v okoljih, ki so neposredno povezana z otroki, mladostniki, učenjem, zdravim razvojem in pozitivnimi zgledi odraslih. Glede na veliko javnozdravstveno breme alkohola v naši družbi bi pričakovali ravno nasprotno – namesto večanja njegove dostopnosti krepitev preventivnih ukrepov, ki zmanjšujejo tveganja, podpirajo družine, izboljšujejo dostopnost pomoči in ustvarjajo zdrava okolja za otroke ter mladostnike.
Izničili bi pozitivne trende
Po oceni Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija bi s predlaganimi zakonskimi spremembami zelo hitro izničili pozitivne trende in ves doseženi napredek na tem področju, ki so jih prinesli ZOPA in vsi preventivni programi, delo civilne družbe in šole. Predlagane rešitve bi bile v prvi vrsti v korist industrije alkohola, in ne prebivalstva.
Argument predlagateljev, da v določenih manjših lokalnih okoljih ni primernih prostorov za organizacijo različnih dogodkov razen šolskih telovadnic in večnamenskih prostorov, ne zdrži resne presoje, saj veljavna zakonodaja v ničemer ne preprečuje organizacije takšnih prireditev v šolah – le da brez ponudbe in prodaje alkohola. Morebitne kršitve veljavnih pravil pa niso razlog za njihovo odpravo, temveč za okrepitev nadzora.
Izjema bi sicer veljala za celotno Slovenijo in ne bi bila omejena le na posamezne manjše kraje ob koncu tedna. V Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije so ob tem poudarili, da je država tista, ki mora ščititi vzgojno in izobraževalno poslanstvo šol in jih z zakonodajo zaščititi pred pritiski zunanjih organizatorjev, lastnikov objektov in drugih deležnikov ter določiti enotna pravila, ki veljajo za vse. Na tak način se ravnateljev ne bo obremenjevalo z odločanjem o teh vprašanjih, prav tako pa se jih ne bo sililo v prestopke, kar naj bi se, kot so izpostavili tudi predlagatelji sami, trenutno že dogajalo v praksi.
Škodljiva normalizacija vseprisotnosti alkohola
Če bi zakonodajalec prodajo alkohola v teh prostorih obravnaval kot sprejemljivo in običajno spremljevalno dejavnost skupnostnih dogodkov, na katerih so neizbežno prisotni tudi otroci in mladostniki, bi to po opozorilih nasprotnikov prispevalo tudi k normalizaciji rabe alkohola ter oslabilo prizadevanja za preprečevanje škodljivih posledic pitja alkohola.
Vlada v svojem mnenju priznava, da je alkohol najbolj razširjena in uporabljena psihoaktivna snov v našem kulturnem okolju, ki posledično povzroča največ ekonomskih, socialnih in zdravstvenih težav. Kljub določenemu napredku je leta 2024 poraba dosegla 10,4 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca, s čimer se Slovenija še vedno uvršča nad povprečje držav članic EU. Tudi umrljivost zaradi neposredno alkoholu pripisljivih vzrokov v Sloveniji je vseskozi nad povprečjem EU. Podatki NIJZ dodatno kažejo na veliko zdravstveno breme, povezano z alkoholom. V vladi so tudi zapisali, da si pristojno ministrstvo za zdravje zato z različnimi ukrepi in aktivnostmi prizadeva za nadaljnjo krepitev javnega zdravja vseh prebivalcev Slovenije, še posebej otrok in mladostnikov. Kljub temu morebitni rabi šolskih prostorov za prireditve zunaj časa vzgojno-izobraževalnega procesa (s točenjem alkohola) ne nasprotujejo, opozarjajo le na jasno časovno in organizacijsko ločitev od vzgojno-izobraževalnih dejavnosti ter ohranitev vseh ukrepov za zaščito otrok in mladostnikov pred škodljivimi vplivi rabe alkohola. Prav to bi bilo po opozorilih nasprotnikov v praksi zelo vprašljivo.
Vlada še poudarja, da smo v Sloveniji že dosegli družbeni dogovor o varovanju javnega zdravja, zlasti najranljivejših, to je otrok in mladostnikov. »To ni in nikoli ne bo postalo predmet ponovnega razmisleka. Je pa pri tem treba gledati celovito, razumeti stanje na terenu in si zlasti ne zatiskati oči pred realnostjo.«