Posledice takšnega ravnanja lahko nosijo sodelavci, stranke in delodajalec. Na to temo je predavala tudi v sklopu festivala Pre:plet, ki ga je septembra organiziral Planet GV.
Kaj tvega delodajalec, če ve, da zaposleni prihaja na delo pod vplivom alkohola, pa ne ukrepa?
V praksi je posebno nevarno dolgotrajno toleriranje: sodelavci opažajo težave, vodja ima pomisleke, ukrepanje pa se odlaga. Po 51. členu zakona o varnosti in zdravju pri delu zaposleni ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola in prepovedanih drog. Ob konkretnem varnostnem tveganju mora delodajalec preprečiti nadaljevanje nevarnega dela in sprožiti preverjanje po postopku iz internega akta. Ob ugotovljenem stanju mora zaposlenega odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa. Če zaradi opustitve varnostnih ukrepov nastane škoda, lahko delodajalec odškodninsko odgovarja. Za neodstranitev delavca pod vplivom alkohola je predpisana globa od 2000 do 40.000 evrov za delodajalca in od 500 do 4000 evrov za njegovo odgovorno osebo. Za ta prekršek ni treba, da se prej zgodi nesreča.
Ali lahko zaposleni zaradi pozitiv-nega alkotesta izgubi službo?
Odstranitev iz delovnega procesa je takojšen varnostni ukrep. Nadaljnje posledice lahko glede na okoliščine in zakonske pogoje segajo od pisnega opozorila pred odpovedjo do odpovedi pogodbe. Pozitiven alkotest sam po sebi še ne pomeni avtomatične odpovedi. Pomembni so zanesljivost dokazov, teža kršitve in pravilen postopek. Delavcu grozi tudi prekrškovna globa od 100 do 1000 evrov. Pri našem delu zato ni dovolj samo odčitati številke na napravi. Postopek mora izvesti usposobljen detektiv z ustrezno opremo, dokumentirati pa je treba okoliščine, rezultat in odziv zaposlenega. Ob ugovoru je pomembna možnost ustreznega nadaljnjega preverjanja. Postopek mora varovati tudi zasebnost in dostojanstvo zaposlenega. Podjetjem pomagamo tako pri izvedbi preverjanja kot pri pripravi uporabnih internih postopkov, prek našega Inštituta za varnost in strateške raziskave imamo ustrezne certifikacijske postopke.
Je alkohol na delovnem mestu predvsem težava fizično zahtevnih in nevarnih poklicev ali se z njim srečujete tudi v pisarnah?
Po dvajsetih letih detektivskega dela ne bi izvzela nobene panoge. Alkoholizirane zaposlene smo obravnavali v gradbeništvu, transportu, industriji, pisarnah in javnem sektorju. Prepričanje »pri nas tega ni« podjetju ne zagotavlja varnosti. Pri delu z vozili, stroji ali na višini so lahko posledice posebno hude, odgovornost za varno delo pa obstaja v vsakem delovnem okolju in na vseh ravneh organizacije. Iz izkušenj vem, koliko pomeni, da ima podjetje ob sumu takoj na voljo usposobljenega izvajalca, 24/7/365. Takrat štejeta pravočasen odziv in pravilno izveden postopek, saj bodo ugotovitve lahko podlaga za nadaljnje delovnopravne odločitve.
Podatki kažejo, da je pitje alkohola še vedno precej razširjeno, zlasti med moškimi. Kako dobro so slovenska podjetja pripravljena na takšne primere in kaj bi morala storiti preventivno?
Po podatkih NIJZ je registrirana poraba alkohola leta 2025 znašala 9,4 litra čistega alkohola na prebivalca, starega najmanj 15 let. Raziskava EHIS 2025 kaže, da je vsak dan ali skoraj vsak dan pilo 4,8 odstotka prebivalcev; med njimi je bilo približno štirikrat več moških kot žensk. Podjetjem priporočam, da sodelovanje z izvajalcem uredijo, še preden ga prvič nujno potrebujejo. V Detektivsko varnostni agenciji pomagamo pri pripravi internih postopkov in usposabljanju vodij, izvajamo alkoteste ter teste na prepovedane droge in dokumentiramo ugotovitve za nadaljnje ukrepanje delodajalca. Naše dvajsetletne izkušnje so uporabne prav v trenutkih, ko mora vodja hitro sprejeti odločitev in zanjo prevzeti odgovornost. Vnaprej dogovorjen postopek mu omogoči, da ve, koga poklicati in kaj narediti. Zaposleni pa morajo poznati pravila in možnosti strokovne pomoči ob težavah s pitjem.