V ospredju sodobnih raziskav o zdravju prihodnjih generacij ni več zgolj materino vedenje med nosečnostjo, temveč vse pogosteje tudi zdravje moškega v obdobju pred spočetjem. Čeprav so ljudje dolgo verjeli, da glavno odgovornost za zmanjševanje tveganj nosi ženska, nova znanstvena spoznanja kažejo, da je takšno razumevanje preveč ozko. Vse več raziskav namreč potrjuje, da lahko življenjski slog očeta, še posebej uživanje alkohola, vpliva na kakovost spermijev in potencialno tudi na razvoj otroka.
Fetalni alkoholni sindrom (FAS) in širši spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD) še vedno ostajata med resnejšimi posledicami izpostavljenosti alkoholu v zgodnjem razvoju. Posledice se lahko kažejo v telesnih razvojnih posebnostih, težavah pri učenju, slabši koncentraciji ter vedenjskih in čustvenih motnjah. Doslej so strokovnjaki razpravo skoraj v celoti osredotočali na materino pitje alkohola med nosečnostjo, saj alkohol neposredno prehaja skozi posteljico in vpliva na plod, kot poročajo pri BBC.
Težave pri učenju in spominu
Ključno spoznanje novih raziskav je, da spermiji niso zgolj prenašalci genskega materiala. Poleg DNK nosijo tudi epigenetske informacije, ki pomembno vplivajo na razvoj zarodka. Epigenetika proučuje, kako se geni vklapljajo ali izklapljajo pod vplivom zunanjih dejavnikov, med katere sodijo prehrana, stres, okoljski vplivi in življenjske navade. Med njimi je tudi alkohol. Prav zaradi tega raziskovalci vse resneje preučujejo možnost, da lahko očetovo pitje alkohola pred spočetjem spremeni biološke procese, ki kasneje vplivajo na razvoj otroka.
Nekatere študije na živalih so pokazale precej skrb vzbujajoče rezultate. Pri potomcih samcev, ki so jih dlje časa izpostavljali alkoholu, so raziskovalci opazili nižjo porodno težo, manjši obseg glave, spremembe v razvoju možganov in določene telesne značilnosti, povezane z motnjami razvoja. Poleg tega so pri nekaterih potomcih zaznali tudi kasnejše težave pri učenju, spominu in vedenju. Čeprav teh rezultatov ne moremo neposredno prenesti na ljudi, raziskave odpirajo pomembna vprašanja o vplivu očetovega življenjskega sloga na zdravje prihodnjih generacij.
Vloge očeta ne bi smeli podcenjevati
Pri ljudeh dokončnih odgovorov še ni, saj je področje raziskovanja relativno novo. Kljub temu številni strokovnjaki opozarjajo, da vpliva očeta ne bi smeli več podcenjevati. Medicina se zato vse bolj odmika od tradicionalnega pogleda, v katerem so skoraj vso odgovornost za zdrav začetek otrokovega življenja nalagali materi. V ospredje prihaja širše razumevanje, da je priprava na nosečnost skupna odgovornost obeh partnerjev.
To pomeni tudi spremembo v preventivnih priporočilih. Če par načrtuje nosečnost, ni dovolj, da zdrave navade uvede le ženska. Tudi moški bi moral v tem obdobju razmisliti o svojem življenjskem slogu. Nastajanje spermijev namreč traja približno od 70 do 90 dni, kar pomeni, da lahko spremembe v prehrani, telesni dejavnosti in uživanju alkohola že v nekaj mesecih vplivajo na kakovost spermijev. Zmanjšanje ali popolna opustitev alkohola pred spočetjem zato postaja vse pomembnejše priporočilo.
