Vihar, ki je minuli teden v sredo zvečer v pičlih nekaj minutah za seboj pustil večmilijonsko opustošenje, ni bil zgolj še ena v nizu neviht. Bil je strašljiv, neizprosen opomin, da živimo v novi realnosti, ki vse pogosteje in vse močneje udarja po naših domovih, našem kmetijstvu in navsezadnje našem občutku varnosti.
Slovensko podeželje, ki ga pogosto romantično opevamo kot idilično zatočišče pred kaotičnostjo sodobnega sveta, je 10. junija spet doživelo nepojmljivo uničenje. Za vedrino toplega junijskega večera se je skrivala zlovešča krinka enega najbolj silovitih in najbolj uničujočih vremenskih pojavov, kar jih pomnijo celo najstarejši prebivalci osrednje in vzhodne Slovenije.
Tisto, kar se je na meteoroloških radarjih sprva zdelo kot še ena navadna celica, ki para nebo nad Alpami, se je na terenu razvilo v srhljiv orkanski veter, ki je brez milosti uničeval strehe, delo naših kmetov in v ljudeh pustil globoke temačne vtise.
Pred celotno Slovenijo pa je dogodek postavil nadvse neprijetno vprašanje: ali smo kot sodobna družba, kot gradbeniki, kot zavarovalničarji in kot posamezniki sploh še pripravljeni na to nekoč podnebno anomalijo, ki nezadržno postaja naša nova vsakdanjost?
Nebo je padlo na zemljo
Kronologija te more se je začela oblikovati zunaj naših meja, natančneje nad severnim delom Italije. Kot nam je nazorno pojasnil Branko Gregorčič iz agencije za okolje, se je izjemno močna nevihtna celica ob podpori neugodnih in nestabilnih atmosferskih pogojev razvila v naši zahodni sosedi, nato pa v neusmiljeni in premočrtni liniji prečkala slovensko ozemlje. Njena uničujoča pot je potekala od zahoda proti vzhodu in za seboj vlekla sled od Tolmina, Idrije, Škofja Loke, Brnika prek Trojan do Ptuja.
Ob vstopu te temne mase so na zahodu morda še lahko upali na milost narave, vendar se je nevihta razvila v povsem drugo smer. Prebivalka zahodnega dela Komende, ki je z grozo zrla v nebo, je pripovedovala: »Črni oblaki so se širili vzdolž Kamniških Alp in bliski so rezali to črnino, kar je dajalo slutiti na hudo uro.«
In huda ura je resnično udarila z vso silo. Po ocenah strokovnjakov z Arso so največjo grožnjo premoženju in življenju predstavljali predvsem izjemno močni sunki vetra, medtem ko je krajevno udarila tudi debela toča, ki je klestila vse pred seboj.
Če bi morali določiti tragično točko na zemljevidu, kjer je narava s svojo brutalno in neobvladljivo silo kazala premoč, bi bila to brez dvoma občina Komenda. Kraj, ki je v mednarodni športni in splošni javnosti prepoznan ter slavljen kot domovanje našega svetovnega kolesarskega fenomena Tadeja Pogačarja, je bil v sredo zvečer neprepoznaven.
Kot je v izjavi za medije poročal Leon Behin, generalni direktor uprave za zaščito in reševanje, je bilo v tem grozljivem in neprizanesljivem neurju po celotni državi močno poškodovanih več kot 150 objektov.
Več kot sto jih je v občini Komenda.
Župan Jurij Kern je ocenil, da je gmotna škoda enostavno nepojmljiva in ogromna. Dosegla naj bi več deset milijonov evrov, čeprav celoten obseg katastrofe sploh še ni v celoti znan ali popisan.
V ujmi so najbolj dramatično nastradale vasi Nasovče, Breg, Klanec, Potok in del Komende. Po njegovih besedah sanacija ne bo zahtevala zgolj zamenjave nekaj odpihnjenih strešnikov, temveč bo proces dolgotrajen, saj gre za uničenja velikih razsežnosti.
Krovcev je malo, potreb pa neizmerno veliko. Župan je opozoril tudi na dejstvo, da problem niso samo odkrite strehe, pač pa so na mnogih objektih stene resno poškodovane ali skoraj podrte, kar pomeni, da bo za vrnitev v normalno stanje treba vložiti nadčloveške gradbene napore.
Tisočtonska bomba
V naselju Klanec pri Komendi, ki je bil po besedah očividcev v sredo zvečer videti, kot bi ga zadela tisočtonska bomba, praktično ni mogoče najti stanovanjskega ali gospodarskega objekta, ki ne bi utrpel poškodb. Prizori s terena spominjajo na filmske kulise distopičnih mojstrovin, samo da so tukaj bolečina, solze in uničeno premoženje še kako resnični.
Matjaž, prebivalec Komende, ki je na lastne oči videl prihod te neusmiljene pošasti z neba, je dogajanje orisal s pretresljivimi besedami: »Noro. Videti je bilo, kot da je vas zajel tornado. Vse je letelo po zraku, močno je deževalo, kasneje je padla tudi toča.«
Njegova pripoved je kot opisovanje katastrofe, ki se je zgostila v 120 sekundah njegovega življenja: »Trajalo je kaki dve minuti, potem se je vreme nekoliko umirilo. Ko sem pogledal skozi okno, me je presunilo od žalosti. Veter je podrl številna drevesa in odkril strehe, ostali smo brez elektrike … Polja so bila dobesedno zradirana, pridelki na vrtovih uničeni.«
Dom operne sopranistke Alenke Gotar, ki živi na območju, je bil prav tako močno poškodovan. Njena osebna izkušnja s tem brutalnim vremenskim pojavom je bila zastrašujoča. Na vrtu so imeli pravo razdejanje. Videti je bilo kot snežni plaz, a je bila toča, ki jo je voda prinesla s hriba.
Vpliv tega izjemno uničujočega sredinega neurja pa se ni ustavil na mejah občine, temveč je rušilno moč razširil na širše območje Gorenjske, kjer je neusmiljeno lomastil po premoženju in naravi. Občina Cerklje na Gorenjskem je bila prav tako močno prizadeta. Po poročilih je bilo daleč najhuje v spodnjem delu naselja Zalog, kjer skorajda ni objekta brez resnih poškodb.
Ponekod je mogočna in težka ostrešja dobesedno, kot bi bila iz papirja, odpihnilo v neznano. Veter je bil tako neverjetno močan in neusmiljen, da je dobesedno razmetalo tudi stara, robustna kmetijska poslopja, ki so desetletja kljubovala vetrovom.
Škoda je nastala tudi v sosednji občini Kamnik …
Štajerska in Podravje
Kot da to še ne bi bilo dovolj, se je po 21. uri najburnejše in najbolj divje nevihtno dogajanje preselilo najprej nad Koroško in nato še nad prostrano Štajersko. Silovito neurje s točo, ki je bila ponekod velika kot oreh, in izjemno močnim vetrom je povzročilo gromozansko materialno in kmetijsko škodo tudi na povsem drugem koncu države.
V Spodnjem Podravju, eni najpomembnejših kmetijskih regij, lokalni strokovnjaki in kmetje že zdaj napovedujejo, da bo kmetijska škoda neizmerna. Zgovorni in hkrati strašljivi so bili amaterski in novinarski posnetki, ki so tisto noč prihajali iz tamkajšnjih vasi. Prikazovali so namreč pravo zimsko kuliso sredi junija, saj je neverjetno velika količina debele toče povsem pobelila tla in ustvarila nekakšno »snežno« odejo.
Na območju Kidričevega so vzpostavili krizni gasilski štab, prek katerega so nato usklajevali nujne intervencije. Tudi celjski poklicni gasilci so imeli nemirno in neprespano noč.
Znova se je pokazalo, da so gasilci tisti, brez katerih v takšnih okoliščinah ne gre. So steber vsega, kar smo. In ena redkih tolažb v takšni apokalipsi.
Številke o posredovanjih te noči so neverjetne. Po nekaterih podatkih so gasilci in druge službe od srede zvečer pa do četrtka zjutraj obravnavali več kot 400 izrednih dogodkov po vsej Sloveniji.
Pri agenciji za okolje natančnejšo analizo vremenskega dogajanja še pripravljajo. Je pa vselej tako, da se, ko se prah poleže, strehe za silo prekrijejo in vode odtečejo, razvname razprava o tem, kako naj ta dogodek sploh umestimo v širše dogajanje. Branko Gregorčič nam je potrdil, da je šlo vsekakor za eno najmočnejših neviht v Sloveniji v zadnjem času. Ob tem je potegnil tudi zanimivo vzporednico z dogodki iz preteklosti, ko je javnost spomnil, da je zelo podobne in obsežne posledice ter razdejanje na terenu pustila tudi nevihta, ki je udarila 13. julija 2008 in povzročila nepredstavljiv in obsežen vetrolom na gozdnatem območju.
Ko se končajo intervencije gasilcev in utihnejo sirene, na prizorišče stopi realnost: tudi gospodarska in zavarovalniška slika je namreč iz leta v leto bolj mračna in skrb zbujajoča. Po javno dostopnih ocenah slovenskih zavarovalnic je v zadnjem desetletju število škodnih primerov zaradi naravnih nesreč pri nas zraslo za približno tretjino. Zavarovalnice tako vsako leto obravnavajo neverjetnih od 30.000 pa vse do 60.000 škodnih primerov, ki so posledica ekstremnih in vse manj predvidljivih vremenskih pojavov.
![Photo by Rosa Luxemburg at the Memorial to the Socialists with stele The dead remind us at the grave of Rosa Luxemburg and Karl Liebknecht during the left-wing commemoration at the Memorial to the Socialists in Berlin-Friedrichsfelde, on the occasion of the Luxemburg-Liebknecht memorial event in Berlin Germany. Thousands from across the world gathered in Berlin to mark the murder of revolutionaries Rosa Luxemburg and Karl Liebknecht [(c) Stefan Boness/Ipon - Veroeffentlichung nur gegen Honorar (zuzuegl. MwSt.), Beleg und Namensnennung an: Stefan Boness, Claudiusstr. 6, 10557 Bln, Phone: ++49-(0)30-3934318, E-mail: boness@iponphoto.com, www.iponphoto.com; Bankverbindung: Berliner Sparkasse, IBAN: DE23 1005 0000 0940 1653 50, BIC: BELADEBEXXX, Kto.: 940165350, BLZ 100 500 00; No Model Release. No property Release. Vereinbarungen ueber Model Release/Abtretung von Persoenlichkeitsrechten der abgebildeten Person/Personen liegen nicht vor. Bei werblicher Nutzung vorher Kontakt aufnehmen.]//IPON-BONESS_1.000041/Credit:Stefan Boness/Ipon/SIPA/2601131422,Image: 1065737780, License: Rights-managed, Restrictions:, Model Release: no / Foto: Profimedia](/media/2026/05/26/839156/Wide-profimedia-1065737780-400.webp?1781600887)