»Dober spanec je pol zdravja,« pravi znani pregovor, ki upošteva zavedanje, da je spanje osnovna biološka potreba, ki pomembno vpliva na zdravje. A najnovejša študija ugotavlja, da je spanje resda nujno in koristno, a da je lahko predolgo spanje tudi škodljivo in povečuje smrtnost. To naj bi veljalo že za spanje, daljše od devetih ur, saj naj bi bilo to celo nevarnejše za nas od spanca, ki je krajši od šest ur.
Sedem do osem ur spanja naj bi bilo še vedno idealno za splošno zdravje, daljše ležanje v postelji pa je povezano s 17 odstotkov večjo verjetnostjo smrti, trdijo avtorji tajvanske raziskave, v kateri so raziskovalci kar 30 let spremljali spalne navade več kot 3000 ljudi. Stopnja umrljivosti je bila najnižja pri tistih, ki so spali sedem do osem ur na noč. Pri njih je stopnja umrljivosti dosegla 10,57 smrti na vsakih 1000 ljudi v treh desetletjih.
Stopnja umrljivosti pri tistih, ki so spali manj kot šest ur, je bila pričakovano nekoliko višja, in sicer 10,97 smrti na 1000 ljudi. Bolj presenetljivo pa je, da so pri tistih, ki so spali več kot devet ur, v 30 letih zaznali še višjo umrljivost – 11,27 smrti na 1000 ljudi. Natančni razlogi za to še niso povsem jasni, domneva pa se, da imajo tisti, ki spijo dlje, večjo verjetnost za visok krvni tlak, ki igra vlogo pri srčnih boleznih in kapi. Poleg tega lahko trpijo zaradi več vnetij kot večina, preveč spanca pa bi lahko motilo tudi notranjo uro telesa, hormonsko regulacijo in imunski sistem. Preveč spanca je že dolgo povezano tudi s težavami, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen tipa 2, debelost, slabši spomin in možganske bolezni.
Različni vzroki
Tajvanski raziskovalci, ki so izvedli študijo, se niso zatrdno izrekli o natančnih vzrokih, zakaj spanec nad devetimi urami bolj poveča umrljivost kot spanec pod šestimi urami, predlagajo pa, da bi morali zdravniki spremljati oziroma meriti spanec svojih pacientov. Ocenjevanje trajanja spanja bi lahko vključili v rutinske zdravstvene preglede, da bi pomagali prepoznati posameznike s povečano ogroženostjo zdravja oziroma tveganjem prezgodnje smrti. V reviji Journal of Sleep Research so zapisali: »Ugotovili smo, da je dolgo trajanje spanja povezano z večjim tveganjem umrljivosti zaradi različnih vzrokov, krvni tlak pa je predstavljal le skromen delež te povezave.«
Odraslim se že dolgo in še vedno priporoča, da spijo od sedem do devet ur vsako noč, očitno pa bo treba po novem upoštevati, da je lahko spanec, ki je daljši od priporočenega spanca, še bolj nevaren od prekratkega spanca. V tem primeru bodo morda večjo težo dobili pregovori, kot so »Rana ura, zlata ura«, »Kdor dolgo spi, obira kosti« in »Dobro živi, komur je malo zadosti«.
Na spletnih forumih so mnogi laiki nekoliko skeptični do ugotovitev tajvanskih strokovnjakov, saj je med drugim zaslediti komentar, da »nas v postelji vsaj ne bo povozil avtobus«, nekdo drug pa je zatrdil: »Spal bom, ko bom mrtev – če me spanec medtem ne ubije, seveda.« Tretji duhovitež je ugotovil, da je »tudi življenje očitno smrtno nevarno«, četrti bralec pa pozval, da naj časopisi raje ne objavljajo tako dolgočasnih člankov, saj s tem sami prispevajo k predolgemu spancu in umrljivosti.
