Podnebne spremembe nam prinašajo pogostejša obdobja vročih dni, ki so daljša in intenzivnejša. Pričakujemo lahko, da bodo takšna obdobja vročine naš organizem bistveno bolj obremenila. Priprava na vroče dni je zato še kako pomembna, zlasti za posameznike, ki so zaradi starosti ali zdravstvenega stanja bolj izpostavljeni tveganjem.
Zakaj so starejši še posebej ogroženi?
Vročina lahko prizadene vse prebivalce, vendar so starejši uvrščeni v skupino najbolj občutljivih. S staranjem in prisotnostjo različnih obolenj je namreč sposobnost telesa za uravnavanje toplote pogosto oslabljena.
Bolj ogroženi so predvsem bolniki z obolenji, ki neposredno vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, oziroma tisti, pri katerih je zmanjšana mobilnost ali sposobnost presojanja. Mednje spadajo osebe s srčno-žilnimi obolenji in obolenji dihal, osebe s sladkorno boleznijo in obolenji ledvic ter osebe, ki uživajo nekatera zdravila, ki vplivajo na presnovo in zadrževanje toplote v telesu.
Daljše obdobje vročine lahko pri starejših povzroči hitro poslabšanje obstoječih bolezni, hudo dehidracijo, vročinske krče, izčrpanost, kratkotrajno izgubo zavesti (omedlevico) in v najhujših primerih tudi smrtno nevarno vročinsko kap.
Ključni nasveti za preprečevanje težav
Težave najlažje preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev s toploto in telesu olajšamo hlajenje. Vsak posameznik naj si v vročih dneh organizira dnevne aktivnosti tako, da upošteva naslednje ukrepe:
1. Hladite prostore in sebe. Umaknite se v senco ali v hladnejše prostore. Bivalne in delovne prostore hladite predvsem ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa okna zaprite in uporabite zunanja senčila (polkna, žaluzije, rolete), ki odbijajo sončne žarke in močno zmanjšajo segrevanje. Izključite električne naprave, ki jih ne potrebujete, saj v stanju pripravljenosti oddajajo dodatno toploto.
Če doma nimate klimatske naprave, čez dan poiščite javno dostopen hladen prostor v okolici (na primer knjižnice, šole, trgovski centri). Že nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru občutno zmanjša obremenitev organizma. Telesno temperaturo lahko znižate tudi s hladno prho, kopeljo ali z vlažnimi oblogami na glavi, vratu in okončinah.
2. Pijte dovolj tekočine. Uživajte zadostne količine tekočin, s čimer nadomeščate tisto, ki jo pospešeno izgubljate s potenjem. Najboljša izbira je hladna voda iz pipe. Pomembno je, da pijete tudi takrat, ko še ne čutite žeje!
Izogibajte se pijačam s kofeinom, alkoholom in velikimi količinami sladkorja, saj te pospešujejo odvajanje tekočine iz telesa. Prav tako se izogibajte ledeno hladnim tekočinam, ki lahko razdražijo prebavila. Temen urin in redko uriniranje sta resna opozorilna znaka, da je treba povečati vnos tekočine.
Opozorilo za kronične bolnike: če vam je zdravnik omejil količino tekočine ali če se zdravite z zdravili za odvajanje vode (diuretiki), se obvezno posvetujte z njim o tem, koliko tekočine sploh smete zaužiti v vročem vremenu.
3. Prilagodite oblačila in omejite napor. Izbirajte lahka in ohlapna oblačila iz naravnih materialov. Fizično aktivnost (na primer delo na vrtu, rekreacijo ali odhod po nakupih) strogo omejite na hladnejše jutranje in večerne ure. Uživajte lahko hrano, razdeljeno v več manjših obrokov.
4. Pomagajmo si v skupnosti. Bodimo posebej pozorni na starejše, osebe s kroničnimi obolenji ter tiste, ki živijo sami. Pokličimo jih ali obiščimo in preverimo, ali morda potrebujejo pomoč pri nakupih ali prezračevanju.
5. Nikoli ne puščajte nikogar v zaprtem parkiranem avtomobilu. Če opazite, da je prišlo do pregretja, osebo takoj umaknite na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi nemudoma pokličite zdravniško pomoč, obolelega pa do prihoda reševalcev ves čas hladite. Nezavestni osebi nikoli ne dajajte tekočine!
Ne pozabite na zaščito pred soncem in varno hrano. V času največje moči sonca (med 10. in 17. uro) ostanite v senci. Ko ste zunaj, se zaščitite s sončnimi očali, pokrivalom in širokospektralno zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30.
Ker se v vročini hrana hitreje pokvari, obstaja večja nevarnost zastrupitev in okužb. Bodite zelo previdni pri shranjevanju mesa, hitro pokvarljivih mesnih izdelkov ter živil z jajci in mlečnimi beljakovinami – shranjujte jih izključno v hladilniku ter dobro operite vse sveže sadje in zelenjavo, še svetujejo pri NIJZ.
