»Kdor z malim zadovoljen ni, večjega vreden ni,« pravi slovenski pregovor. Hudomušneži so ga znali kdaj tudi malce prirediti, da se je nanašal na čisto določen del telesa: »Kdor z malim ni zadovoljen, mu večji ne bo zrasel.« A slednje očitno niti ne velja več, saj si dandanes nezadovoljneži z malim dejansko lahko omislijo večjega. Vse več klinik v tujini namreč na spletnih straneh sprašuje morebitne nove stranke, ali jim je kaj nerodno zaradi velikosti penisa, in jim ponuja rešitev.
Obstajajo različne možnosti za povečanje penisa – kirurške in nekirurške tehnike ter različni materiali. Daleč najpogostejše je menda vbrizganje gelu podobne hialuronske kisline, ki se uporablja tudi v polnilih za ustnice. Nekateri menda pri tem tudi pretiravajo, saj se je v Veliki Britaniji že uveljavil izraz »coke can« kot vzdevek za penis, ki je bil povečan s toliko polnila, da spominja na pločevinko kokakole.
»Nekateri res pretiravajo. Jaz tega nisem hotel, želel sem si le povečati samozavest,« je za radio BBC nedavno povedal anonimnež iz Manchestra, ki si je na tak način povečal obseg penisa za 16 odstotkov, s čimer sta oba s partnerico menda zadovoljna. »Vse še vedno deluje kot običajno, le z dodatnim kančkom širine,« je še ponosno pristavil.
Ni jasno, koliko moških si vstavlja polnila za penis, saj si vtisa o tem kajpak ni tako enostavno ustvariti kot o priljubljenosti polnil za ustnice. Uradnih evidenc o takih postopkih ni, saj jih lahko ponuja vsakdo. O vse večji razširjenosti po svoje priča to, da so se na zadnjih zimskih olimpijskih igrah pojavile celo govorice o bizarni zaroti, po kateri naj bi nekateri smučarski skakalci uporabljali polnila za povečanje površine kombinezonov in s tem daljše skoke. Kdo ve, morda pa se letos zaradi tega obetajo še temeljitejši pregledi in kak čisto nov razlog diskvalifikacije na tekmah.
Obstajajo tveganja
Seveda taki postopki nikakor niso nedolžni, ampak so lahko zelo nevarni – kot pač vsi, ki potekajo brez pravega znanja in nadzora in jih spodbujata predvsem želja po zaslužku in nečimrnost. Več Angležev je po neuspešnem posegu že končalo na urgenci s penisom, ki je postal črn ali se je luščil. Britansko združenje uroloških kirurgov je že izdalo opozorila moškim pred takimi postopki.
»Z dolžino sem bil zadovoljen, želel sem si le malo več simetrije in večji obseg, da bi dosegel lep, uravnotežen videz. Če se ti zdi, da je malo premalo, zakaj pa ne,« je svojo odločitev pojasnil moški iz Manchestra, ki je leto dni tehtal možnosti in raje kot kirurški poseg izbral polnjenje s hialuronsko kislino, ki ima omejen rok trajanja. Tudi če ne bi bil zadovoljen z rezultatom, se bo sčasoma preprosto raztopila.
»Ne mislim, da velikost penisa določa, kako velik moški si. Se pa spreminja družba in tudi moški se moramo prilagajati temu. Razni mediji imajo ogromen vpliv na vsakdanje življenje. Nikamor ne moreš, ne da bi videl koga, ki je videti popoln,« je za radijsko oddajo še razkril svojstven pogled anonimnež, ki namerava postopek ponoviti, ko bo učinek polnila izzvenel.
Povsem drugačno izkušnjo je javnosti zaupal uporabnik po imenu Alex, ki je odpotoval v Nemčijo na drugačen postopek povečanja penisa. Da bi bil videti daljši, so mu tam prerezali vez, ki pritrjuje penis na sramno kost, poleg tega pa so mu odvzeli lastne maščobne celice in jih vbrizgali v moškost. Ko se je po posegu zbudil, ga je neznosno bolelo. »Dobil sem veliko modric, zgornji del nog pa je porumenel. Mesec dni nisem mogel pravilno hoditi,« je potožil novinarju Alex, ki se je zaradi tega moral zdraviti v Angliji. Svojo lahkomiselnost obžaluje, saj zdaj ugotavlja, da »sploh ni bil majhen«, a sta ga »družba in pornografija prepričali, da je večji penis boljši«.
Dr. Javed Hussain se je izšolal za zdravnika, a se zdaj ukvarja s kozmetičnimi posegi in vbrizgavanjem polnil za povečanje penisa, za kar sploh ni potrebno nobeno medicinsko usposabljanje. Pravi, da povpraševanje narašča, njegovi pacienti pa so bili stari od 20 do 72 let. Na dan postopka, ki stane skoraj 5000 evrov, se v penis trikrat vbrizga hialuronska kislina, ki jo je potem treba z masažo še enakomerno razporediti, kar mora pacient nekaj časa početi še sam doma. V naslednjih šestih do devetih mesecih lahko potem pričakuje od 10 do 20 odstotkov večji obseg. Hussain priznava, da obstajajo tveganja, ki segajo od bolečin, modric in neenakomerno vstavljenega polnila do okužbe ali poškodbe krvnih žil, ki so ključne za erekcijo. Zanika, da bi imel kakšen povsem ponesrečen primer, Vaibhav Modgil, urološki kirurg iz Manchestra, pa pravi, da se je v javni bolnišnici že večkrat srečal s posledicami neuspešnih posegov, zlasti z nekrozo, kjer del kože odmre in počrni. »Moški so lahko po takšnem posegu še bolj nezadovoljni, kot so bili pred njim,« opozarja in poziva k čimprejšnji regulaciji takih posegov.
