Iz raziskave, objavljene v reviji Nature Neuroscience, izhaja, da T-celice (imunske celice), ki kasneje povzročijo vnetje in poškodbe v možganih, navodila in aktivacijo najprej prejmejo v bezgavkah zunaj možganov. Po mnenju raziskovalcev je ta navodila mogoče blokirati in s tem močno zmanjšati nevrodegeneracijo.
Pomembno odkritje odpira nove možnosti za zdravljenje
Odkritje razkriva doslej neznano pot, ki bi lahko predstavljala novo možnost za zaustavitev ali upočasnitev napredovanja alzheimerjeve bolezni in drugih bolezni, ki jih skupaj imenujemo primarne tauopatije. Zanje so značilni zviti skupki beljakovine tau, ki se kopičijo v možganih.
David M. Holtzman, profesor nevrologije na univerzi Washington v St. Louisu in glavni avtor raziskave, je poudaril, da je odkritje mehanizma, ki alzheimerjevo bolezen sproži zunaj možganov, pomembno predvsem zato, ker odpira možnosti za zdravljenje z lažje dostopnimi tarčami.
»Eden od izzivov pri razvoju zdravil za nevrološke bolezni je, da moramo zdravljenje zasnovati tako, da pride v možgane in preide krvno-možgansko pregrado. Morda pa za zmanjšanje nevrodegeneracije sploh ni treba, da zdravila pridejo v osrednji živčni sistem,« je dejal Holtzman.
Dodal je, da obstaja veliko načinov za vplivanje na celice T, ki so bili že podrobno raziskani in se uporabljajo pri zdravljenju drugih bolezni, vendar jih pri nevrodegenerativnih boleznih še niso dovolj preučili.
Kaj celice T usmerja v možgane?
Holtzmanov laboratorij se že več let ukvarja z raziskovanjem vloge imunskega sistema pri nevrodegenerativnih boleznih. V prejšnji raziskavi je njegova ekipa ugotovila, da odstranitev celic T iz možganov prepreči velik del nevrodegeneracije, ki se sicer pojavi pri miših z okvaro, povezano s kopičenjem beljakovine tau, značilnim za alzheimerjevo bolezen in primarne tauopatije.
V najnovejši raziskavi so želeli ugotoviti, od kod te imunske celice prihajajo in kaj jih usmerja proti možganom.
Nekatere celice T za določitev molekularnih tarč, ki jih morajo napasti, potrebujejo pomoč drugih imunskih celic, imenovanih dendritične celice. V možganih je zelo malo dendritičnih celic, imenovanih konvencionalne dendritične celice tipa 1 oziroma cDC1. Tiste, ki so prisotne v možganih, očitno ne sodelujejo s celicami T, ki se pojavijo, ko se v možganih razvijejo značilni skupki beljakovine tau.
To je raziskovalce usmerilo k možnosti, da izvor tako dendritičnih celic kot celic T leži zunaj možganov.
Ko so pri miših, pri katerih se običajno razvijejo skupki tau in nevrodegeneracija, odstranili dendritične celice iz bezgavk in drugih delov telesa, je izginilo tudi povečano število celic T, predvsem celic CD8 T, v možganih. Hkrati se je zmanjšala tudi poškodba možganov.
Pri tem se količina skupkov beljakovine tau v možganih ni spremenila. Pomembna je bila tudi ugotovitev, da so miši ohranile svoje kognitivne sposobnosti. To nakazuje, da bi lahko zaustavitev delovanja celic T upočasnila ali zmanjšala kognitivni upad, značilen za Alzheimerjevo bolezen.
Bi lahko blokiranje celic T privedlo do novega zdravljenja?
Raziskovalci še ne vedo natančno, kaj sproži dendritične celice, da aktivirajo celice T. Holtzman meni, da poškodbe možganskih celic, ki jih povzroča beljakovina tau, verjetno sprostijo snovi, ki iz možganov po določenih poteh pridejo do bezgavk na vratu. Tam dendritične celice te snovi prepoznajo kot tarčo in celicam T sporočijo, naj jih napadejo.
Odkritje tega imunskega mehanizma zunaj možganov odpira več možnih tarč za prihodnje zdravljenje.
Holtzmanova ekipa zdaj raziskuje, ali bi bilo mogoče delovanje dendritičnih celic učinkovito zavreti v srednjih letih, ko se začnejo pojavljati skupki beljakovine tau, in ali bi bil takšen pristop enako učinkovit kot njihova blokada že ob rojstvu, kot so jo izvedli v aktualni raziskavi.
Raziskovalci prav tako poskušajo ugotoviti, kateri natančen signal celice T uporabljajo za usmerjanje proti možganom. Če bi jim ga uspelo prepoznati, bi ga bilo mogoče morda tudi blokirati. »Še ne tako davno večina ljudi, vključno z mano, ni verjela, da je imunski odziv sploh vključen v nevrodegenerativne bolezni, ki so posledica kopičenja beljakovin v možganih,« je dejal Holtzman.
