Tobak ostaja eden vodilnih vzrokov bolezni po svetu. Raziskava The Lancet ugotavlja, da so bili med približno osmimi milijoni ljudi, ki so leta 2023 umrli zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, tudi številni nekadilci, izpostavljeni tobačnemu dimu iz okolja. »Izpostavljenost pasivnemu kajenju je globalno priznano zdravstveno tveganje, pri vdihavanju pa ni varne ravni izpostavljenosti,« so zapisali raziskovalci.
Avtorji raziskave so na podlagi pregleda študij v podatkovni zbirki PubMed ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje ter podatkov populacijskih raziskav ocenili razširjenost izpostavljenosti pasivnemu kajenju in zdravstveno breme v 204 državah in ozemljih v obdobju od leta 1990 do 2023, poroča France 24.
Veliko izpostavljenih otrok
Med približno 2,7 milijarde ljudi, ki so bili leta 2023 izpostavljeni pasivnemu kajenju, je bilo 767 milijonov otrok, starih do 14 let. Po ocenah raziskovalcev je izpostavljenost pasivnemu kajenju povzročila 1,66 milijona prezgodnjih smrti ter številne primere prezgodnje invalidnosti in bolezni. Med najpomembnejšimi posledicami je bolezen srca, pri kateri zaradi nezadostne oskrbe srčne mišice s kisikom pride do okvare srca.
Pri otrocih naj bi pasivno kajenje leta 2023 povzročilo 5,2 milijona okužb dihal. Ljudje, ki so v bližini kadilca, so izpostavljeni tako dimu, ki nastaja pri gorenju tobačnega izdelka, kot dimu, ki ga izdihuje kadilec, pojasnjuje raziskava.
Dim, ki nastaja pri gorenju tobaka, predstavlja večji del dima, ki ga vdihujejo nekadilci v okolici. Ker ni filtriran, vsebuje na enoto prostornine višje vsebnosti strupenih in rakotvornih snovi kot dim, ki ga vdihuje kadilec.
Delež kadilcev nižji
Čeprav se je delež kadilcev po svetu od leta 1990 občutno zmanjšal, je absolutno število ljudi, izpostavljenih pasivnemu kajenju, ostalo približno nespremenjeno. Raziskovalci to pripisujejo predvsem rasti svetovnega prebivalstva ter večji izpostavljenosti v Afriki in na Bližnjem vzhodu.
Pasivno kajenje nesorazmerno bolj prizadene tudi ženske, zlasti v regijah, kjer je delež kadilk nizek. »Kljub velikemu zdravstvenemu bremenu izpostavljenost pasivnemu kajenju še vedno le redko prepoznavajo kot pomemben dejavnik tveganja za zdravje žensk,« ugotavljajo avtorji.
Raziskovalci zato pozivajo vlade, naj zaostrijo ukrepe za nadzor nad uporabo tobaka na javnih mestih in v gospodinjstvih ter tako bolje zaščitijo ženske in otroke pred posledicami pasivnega kajenja.
