Migrena je genska nevrološka bolezen, zaradi katere so možgani bolj občutljivi na spremembe. Po svetu prizadene približno enega od sedmih ljudi, kar pomeni več kot milijardo posameznikov. Dr. Katy Munro, specialistka za migreno iz britanske neprofitne organizacije National Migraine Centre, pojasnjuje, da nekateri ljudje z gensko nagnjenostjo morda nikoli ne aktivirajo migren in živijo brez težav. Pri drugih pa lahko različni zunanji dejavniki sprožijo aktivacijo določenih poti v možganih. To povzroči sproščanje nevrokemikalij, ki sprožijo simptome migrene, poroča BBC.
Simptomi vključujejo glavobol, bruhanje, vrtoglavico in mentalno meglo. »Pri nekaterih napadih se pojavi en sklop simptomov, naslednjič pa je lahko popolnoma drugače,« pravi dr. Munrojeva, ki vodi tudi podkast o migreni z naslovom Heads Up. »Stanje se lahko razlikuje tudi med družinskimi člani in se spreminja skozi življenje posameznika.«
Sprožilci so pogosto kombinacija dejavnikov
Redko se zgodi, da napad sproži en sam dejavnik. Običajno se več manjših dejavnikov sešteje in preseže prag posameznika. Med njimi so lahko hormonske spremembe, nihanje krvnega sladkorja in pomanjkanje ali preveč spanja.
Veliko vlogo igra stres, vendar lahko napad sproži tudi obdobje umirjenosti, ki sledi stresnemu dogajanju. To po besedah dr. Munrojeve še posebej velja za ženske. »Običajno smo me tiste, ki opravljamo več nalog hkrati in skrbimo za urnike celotne družine.«
Tudi spremembe vremena, kot so temperatura, zračni tlak in vlaga, lahko sprožijo napade. V teh primerih se migrena lahko začne zaradi poskusa telesa, da se prilagodi spremembi, ali zaradi povezanih učinkov, kot je dehidracija. V ozadju so lahko tudi zdravstvene težave, na primer nizka raven železa, celiakija ali nezadostno delovanje ščitnice.
Povezava s hormoni je ključna
Približno deset odstotkov otrok ima migreno, pri čemer so dečki in deklice prizadeti enako. Vse se spremeni v puberteti, ko dekleta dobijo menstruacijo. »To je eden glavnih razlogov, zakaj imajo ženske več migrenskih napadov kot moški,« pojasnjuje dr. Munrojeva. »To stanje se nadaljuje skozi življenje vse do menopavze.«
Nihanje hormonov je pomemben sprožilni dejavnik. Nenaden padec ravni estrogena tik pred menstruacijo je razlog, da se napadi pogosto pojavijo prav v tem obdobju. Novejše raziskave so pokazale, da padec estrogena sproži povečano sproščanje peptida, povezanega z genom za kalcitonin (CGRP), ki ima ključno vlogo pri prenosu bolečinskih signalov v možganih. Ko so ravni estrogena visoke in stabilne, na primer med nosečnostjo, imajo lahko zaščitni učinek in zmanjšajo pogostost migren.
Nasprotno pa hitre spremembe hormonskih ravni v perimenopavzi, prehodnem obdobju pred menopavzo, pogosto poslabšajo migrene. »Migrena v perimenopavzi, ko so hormoni zelo nestabilni, je velik problem za ženske,« poudarja specialistka.
Seveda pa ne gre le za hormone. »Morda poskušate uskladiti skrb za najstniške otroke in ostarele starše, medtem ko simptomi menopavze motijo vaš spanec.« Po menopavzi, ko se hormonske ravni umirijo, napadi običajno postanejo manj pogosti in manj intenzivni.
Kako poteka migrenski napad?
Proces se odvija v štirih fazah. Prva je prodromalna faza, ko se v možganih začnejo dogajati spremembe. Nekateri ljudje opazijo opozorilne znake, kot so zehanje, izjemna utrujenost ali bolečine v vratu. Sledi faza avre, ki vključuje vidne motnje, kot so cikcakaste črte ali bele pike, in lahko traja do ene ure. To fazo doživi približno tretjina bolnikov.
Glavobol lahko traja od štiri do 72 ur. Pri nekaterih ljudeh se pojavita tudi slabost in bruhanje. Zadnja faza je postdromalna, znana tudi kot faza »mačka«, ki lahko traja dan ali dva po tem, ko glavobol večinoma mine. »Občutek je tak, kot da vas je povozil tovornjak,« slikovito opisuje dr. Munrojeva. »Ljudje se poskušajo vrniti v službo, a morda niso povsem funkcionalni.«
Kaj pomaga pri lajšanju migren?
Bolnikom z migreno so tradicionalno svetovali, naj se izogibajo sprožilcem, kot sta kofein ali čokolada. Vendar dr. Munrojeva meni, da je pomembnejše razmišljati o čim bolj urejenih rutinah. »Koristno je, da se obnašate kot detektiv in razmislite, kaj se je spremenilo v zadnjih dveh ali treh dneh pred napadom,« pojasnjuje. »Vendar je življenje pač takšno. Ne moremo biti popolni, zato se ne obremenjujte z občutki krivde.«
Ključno je redno prehranjevanje, da ne pride do padca krvnega sladkorja. Pomaga tudi dober spalni ritem z odhajanjem v posteljo in vstajanjem ob približno istem času. Čeprav je telovadba pomembna, lahko sproži migreno. Zato morajo bolniki poskrbeti za zadosten vnos hrane in tekočine.
Učinkovito zdravljenje napada z zdravili v zgodnji fazi je ključnega pomena. Dr. Munrojeva pravi, da ljudje pogosto predolgo čakajo, da bi videli, ali bo napad hud. »V tem času se učinek snežne kepe tako poveča, da ne morete zmagati. Zgodnje jemanje zdravila ta učinek ustavi.«
Priporoča kombinacijo tablete proti slabosti in protibolečinskega sredstva, kot sta ibuprofen ali aspirin. Paracetamol je po njenih besedah manj učinkovit, odsvetuje pa uporabo kodeina, saj lahko poslabša glavobole. Ženskam z menstrualno migreno pogosto pomaga kontracepcijska tabletka, medtem ko je v perimenopavzi lahko koristna hormonska nadomestna terapija.
