Za vse, ki med delovnim tednom spijo manj kot priporočenih sedem do osem ur, je bil vikend vedno sveti čas za nadomeščanje spanca. Kljub temu smo pogosto poslušali opozorila strokovnjakov za spanje, da je človeško telo kot banka – če si enkrat izposodiš spanec, ga z enim dolgim spanjem ob koncu tedna ne moreš več vrniti, škoda za telo pa je že narejena.
Vodilni svetovni mediji, med njimi The New York Times in BBC, pa te dni poročajo o novem, prelomnem kardiološkem odkritju, ki to prepričanje postavlja na glavo. Strokovnjaki so analizirali zdravstvene podatke več deset tisoč odraslih ljudi (podatki so bili zbrani v okviru obsežnih zdravstvenih baz, kot je UK Biobank), pri čemer so se osredotočili na tiste, ki med delovnim tednom trpijo za kroničnim pomanjkanjem spanca. Udeležence so razdelili v dve skupini: v prvi so bili tisti, ki so tudi med vikendom ohranili svoj kratki ritem spanja, v drugi pa tisti, ki so ob sobotah in nedeljah spali vsaj uro do dve dlje in poskušali »nadoknaditi« zamujeno.
Rezultati, objavljeni v začetku julija, so presenetili celo kardiologe. Pri skupini, ki je ob koncu tedna spala dlje, je bilo tveganje za razvoj srčnih bolezni, srčnega infarkta in kapi kar za 20 odstotkov manjše v primerjavi s tistimi, ki »spalnega dolga« niso nadoknadili.
Kako »vikend spanec« zdravi telo?
Med delovnim tednom se zaradi pomanjkanja spanca in vsakodnevnega stresa v telesu poveča raven kortizola (hormona stresa), poviša se krvni tlak, v žilah pa se začnejo odvijati tihi vnetni procesi.
Znanstveniki zdaj ugotavljajo, da tistih nekaj dodatnih ur spanca v soboto in nedeljo zjutraj deluje kot močan regeneracijski ščit. Telo ta podaljšan čas v fazi globokega spanca izkoristi, da drastično zniža sistemska vnetja, umiri srčni utrip in nevtralizira škodo, ki je nastala od ponedeljka do petka. Telo se dobesedno »resetira«.
