Parkinsonova bolezen je obolenje možganov, ki se sčasoma poslabša. To je bolezen, pri kateri odmirajo živčne celice v posebnem delu možganov. Ta del možganov je pomemben za nadzor gibanja. Zaradi tega se ljudje s parkinsonovo boleznijo pogosto tresejo, zibajo ali kažejo druge nenormalne gibe. Zdravljenje lahko pomaga pri simptomih, vendar ni načina, da bi se bolezen upočasnila ali umaknila.
Nihče ne ve natančno, zakaj človek zboli za to boleznijo. Verjetno k temu prispeva preplet več vzrokov, vključno z geni in izpostavljenostjo določenim toksinom. Običajno ni načina, da bi lahko predvideli, kdo bo zbolel in zakaj. Bolezen se redko pojavi pri več družinskih članih. Zdi se, da se pojavi povsem naključno.
Pogosteje pri moških
Bolezen pogosteje prizadene moške kot ženske. Jasen dejavnik tveganja je starost: čeprav se pri večini bolezen razvije po 60. letu, približno deset odstotkov obolelih doživi začetek bolezni pred 50. letom starosti.
Glavni simptomi parkinsonove bolezni, povezani z gibanjem, so: tresenje rok, nog, čeljusti ali glave; togost rok, nog in telesa, upočasnjeno gibanje; težave z ravnotežjem in koordinacijo.
Bolniki lahko občutijo še nekatere druge znake: depresijo ali druge čustvene spremembe, težave pri žvečenju, požiranju ali govoru, težave s spanjem in zaprtje.
Parkinsonova bolezen je napredujoča bolezen. To pomeni, da se simptomi običajno sčasoma poslabšajo. Zgodnji simptomi so lahko blagi, tako da se jih lahko ignorira ali zanemari. Lahko se začnejo na eni strani telesa in se šele kasneje pojavijo tudi na drugi strani.
Postavitev diagnoze
Na začetku zdravnik morda težko potrdi, da gre za parkinsonovo bolezen. Tudi nekatere druge bolezni so lahko videti podobno. Zdravnik bo odredil potrebne teste in preglede, da bi izključil druga obolenja. Postavil bo tudi vprašanja o trenutnih simptomih, zdravilih, ki jih bolnik jemlje, in morebitni izpostavljenosti nekaterim strupom.
Poleg specifičnih zdravil, ki spadajo v standardno terapijo parkinsonove bolezni, bo zdravnik predpisal tudi nekatera zdravila, ki bodo bolniku pomagala zmanjšati tresenje okončin.
V primeru, da zdravila ne delujejo dovolj dobro, pride v poštev tudi stimulacija možganov s pomočjo elektrod, ki se vstavijo globoko v možgane. Električni impulzi, ki pri tem nastajajo, lahko pomagajo pri nadzoru tremorja.
Uživanje zdrave hrane lahko pomaga, da se bolnik počuti bolje. Pomaga lahko pri določenih simptomih parkinsonove bolezni, kot je zaprtje. Prav tako bo redna telesna vadba povečala telesno moč, gibljivost in ravnotežje. Masaža in joga lahko prav tako pomagata pri razpoloženju in energiji.
V veliko pomoč je ponavadi tudi vključitev v kakšno skupino za podporo in druga podporna društva.
