Raziskavo je vodila razvojna psihologinja Trinh Nguyen z Univerze na Dunaju, sodelovali pa so tudi raziskovalci iz drugih držav. Njihove ugotovitve so bile objavljene v ugledni znanstveni reviji eLife.
V raziskavi je sodelovalo 79 dojenčkov, starih tri, šest in dvanajst mesecev. Med poslušanjem dveh otroških pesmic so raziskovalci spremljali njihovo možgansko aktivnost z elektroencefalografom (EEG) in hkrati analizirali njihove telesne gibe s pomočjo video sledilnega sistema.
Za primerjavo so dojenčkom predvajali tudi različice pesmi z namerno spremenjenim ritmom, melodijo ali višino tonov. Rezultati so pokazali, da že trimesečni dojenčki glasbo obdelujejo drugače kot naključna zaporedja zvokov, kar potrjuje, da se njihov živčni sistem zelo zgodaj začne odzivati na glasbene vzorce.
Višji toni spodbudijo več gibanja
Raziskovalci so v vseh starostnih skupinah opazili povezavo med glasbo in telesnim gibanjem. Posebej zanimivo je bilo, da so višji toni pri dojenčkih dosledno sprožili več gibanja ne glede na starost.
Čeprav so se dojenčki premikali ob poslušanju glasbe, njihovi gibi še niso bili usklajeni z ritmom na način, kot ga poznamo pri starejših otrocih ali odraslih.
Prvi zametki plesa šele okoli prvega leta
Najbolj strukturirani in kompleksni gibalni vzorci so se pojavili pri približno dvanajstih mesecih starosti. Kljub temu raziskovalci niso našli dokazov, da bi enoletni dojenčki že znali svoje gibanje sinhronizirati z ritmom glasbe.
Kot pojasnjuje Trinh Nguyen, so gibi sicer ritmični in nanje vpliva glasba, vendar še niso podobni zibajočemu ali plesnemu gibanju odraslih.
Dragocene izkušnje
Raziskava potrjuje, da so glasbene izkušnje dragocene že v prvih mesecih življenja. Tudi če dojenček še ne pleše v ritmu, njegovi možgani glasbo aktivno zaznavajo in jo povezujejo z gibanjem. To pomeni, da lahko petje, poslušanje glasbe in nežno gibanje ob melodijah že zelo zgodaj spodbujajo razvoj zaznavanja in koordinacije.
