Ko pomislimo na poletno pripeko, visoke temperature in preživljanje prostega časa na prostem, večina ljudi najprej pomisli na redno nanašanje zaščitnih krem, opekline na koži in vse bolj prisotno nevarnost kožnega raka. Pri tem pa prepogosto pozabljamo na enega najbolj občutljivih, dragocenih in hkrati najbolj izpostavljenih organov našega telesa – na naše oči. Nevidni ultravijolični žarki lahko namreč na kompleksnih očesnih strukturah pustijo trajne in nepopravljive posledice, ki z leti bistveno poslabšajo kakovost našega vsakdana in okrnijo sposobnost jasnega vida.
Zmotno in nevarno je prepričanje, da za zaščito oči veljajo povsem enaka fizikalna in zdravstvena pravila kot za zaščito naše kože. Medtem ko nevarnost za kožo merimo z višino UV-indeksa in pri tem vselej poudarjamo strogo izogibanje soncu neposredno sredi dneva, je pri očeh fizika dnevne izpostavljenosti precej drugačna in celo zahrbtnejša. Na te pomembne, a v širši javnosti pogosto spregledane vidike tveganj je na nedavni strokovni okrogli mizi z naslovom Varno na soncu podrobneje opozorila doc. dr. Mojca Urbančič, oftalmologinja in vršilka dolžnosti predstojnice Očesne klinike UKC Ljubljana.
Kot pojasnjuje, naše oči bistveno večji delež nevarnega UV-sevanja prejmejo posredno, predvsem prek razpršene in odbite svetlobe iz širše okolice. To se dogaja prek močnega odboja žarkov od tal, gladine morja, svetlega betona ali bleščečega peska. Še bolj presenetljivo in pogosto spregledano pa je dejstvo, da naše oči niso nujno najbolj ogrožene točno takrat, ko je sonce najvišje na nebu in ko vročina najbolj pritiska. Zaradi specifične anatomske lege naših oči pod obrvmi in zaradi višinskega kota sonca na nebu naravnost v oko prejmemo največ neposrednega in nevarnega sevanja takrat, ko je sonce na obzorju postavljeno nekoliko nižje. V praksi to preprosto pomeni, da kritično obdobje največje izpostavljenosti za oči nastopi predvsem v zgodnjih dopoldanskih in poznih popoldanskih urah. K temu pomembnemu dejavniku moramo nujno prišteti še naravno ukrivljenost površine samega očesa. Naša roženica namreč deluje kot zelo močna zbiralna leča, ki vse zbrane sončne žarke in sevanje povsem neusmiljeno fokusira ter usmeri naravnost v občutljivo notranjost očesa.
Tudi oblačnost prepušča sevanje
Strokovnjakinja je med svojim opozarjanjem razbila tudi številne globoko ukoreninjene zablode. Ena izmed največjih je vsekakor razširjen mit o popolni varnosti v oblačnem vremenu. Dr. Mojca Urbančič pri tem argumentirano poudarja, da lahko debela oblačnost še vedno prepusti celo do 90 odstotkov vsega škodljivega UV-sevanja. Zato moramo to presenetljivo dejstvo pri načrtovanju zaščite vida nujno upoštevati na prav vsakem koraku, tudi ko sonce na videz sploh ne sije z vso svojo naravno močjo.
Kadar smo očem namenili odločno premalo zaščite in se predolgo zadrževali na močnem spomladanskem ali poletnem soncu, se lahko zelo hitro pojavijo neprijetni in boleči akutni učinki. Ti učinki kratkotrajne in intenzivne preobremenitve se najpogosteje kažejo v obliki hudih opeklin očesne površine, močnega vnetja veznice ali celo kot izredno boleča poškodba same roženice. Vendar pa so z epidemiološkega vidika in za dolgoročno ohranjanje zdravega vida bistveno bolj problematične tiste tihe, kronične posledice dolgotrajnejšega in večletnega izpostavljanja močnemu UV-sevanju.
Oftalmološka stroka ostro svari pred nevarno prakso, ki se med ljudmi pogosto pojavi predvsem ob redkih astronomskih dogodkih, kot je opazovanje sončnega mrka. Gledanje neposredno in naravnost v sonce brez resnično specialne in atestirane zaščite zdravniki najostreje odsvetujejo. Zaradi močnega zbiralnega učinka človeške roženice in očesne leče lahko zrenje naravnost v sonce v trenutku povzroči nepopravljivo okvaro našega vida. V tistem malem, a ključnem delu mrežnice, s katerim najostreje in najnatančneje vidimo svet okoli sebe, ob takšnem početju nastane huda opeklina. Ta pa se sčasoma in med procesom celjenja neizbežno pretvori v mrtvo brazgotino. To za pacienta neizogibno in dokončno pomeni trajno okvaro vidne ostrine za vse življenje, kar v medicini strokovno imenujemo solarna makulopatija.
Okvir ni nepomemben
Kako se lahko zares učinkovito in varno obvarujemo pred temi nevidnimi, a povsem realnimi grožnjami? Stroka je na tem področju izredno jasna: klasični, poceni modni dodatki nikakor ne zadostujejo in so lahko celo nevarni. Sončna očala morajo biti predvsem vrhunsko kakovostna in imeti vgrajene prave zaščitne filtre, ki v celoti blokirajo od 99 do 100 odstotkov celotnega spektra UV-sevanja. Takšna stopnja zaščite je na očalih pogosto označena z mednarodno oznako UV 400 ali CE-certifikatom. Za ustrezno, varno in polno zaščito celotnega očesa pa ni pomembno zgolj kakovostno očalno steklo, temveč izjemno veliko vlogo igra tudi oblika, velikost in zasnova celotnega očalnega okvirja. Neustrezen, slab, preveč odprt ali ozek okvir namreč dopušča velik stranski vdor svetlobe in nezaželene svetlobne odboje. Takšen okvir z zatemnjenimi stekli, ki našo zenico dodatno razširijo, lahko v resnici povzroči bistveno večjo izpostavljenost notranjosti oči nevarnim UV-žarkom, kot če tistih očal sploh ne bi imeli na obrazu.
Posebno poglavje v oftalmologiji, ki med modernimi starši iz leta v leto vzbuja največ dilem in vprašanj, pa je pravilna in zdrava zaščita otroških oči. Ker so otroške oči in njihove kompleksne notranje strukture še vedno v aktivni fazi intenzivnega razvoja, so za vse zunanje poškodbe zaradi izpostavljenosti soncu še bistveno bolj dovzetne ter ogrožene kot dokončno razvite oči odraslega človeka. A kljub vsem tem očitnim nevarnostim in tveganjem oftalmologi javnost in starše pri zelo majhnih otrocih zelo jasno opozarjajo na pomembno posebnost. Pri dojenčkih, malčkih in predšolskih otrocih stroka stalne, vsakodnevne nošnje temnih sončnih očal na vsakem koraku ne priporoča. Dokazano je namreč, da je določen, seveda strogo varen in zmerno omejen delež naravnega UV-sevanja preprosto nujno potreben in ključen za normalen, zdrav ter popoln razvoj celotnega otroškega očesa in njegovega vidnega sistema. Za ustrezno, varno in naravno zaščito zelo majhnih otrok pred opeklinami in okvarami zato oftalmologi raje kot hitro uporabo očal svetujejo zgolj redno in dosledno uporabo kakovostnih bombažnih pokrival s širokim, senčnim ščitkom.
