Dejstvo je, da vsi, otroci in odrasli, berejo vse manj. Posledice se kažejo v slabšem razumevanju besedil, skromnejšem besednem zakladu in manj razviti sposobnosti kritičnega mišljenja. Pomanjkanje bralnih navad negativno vpliva tudi na zmožnost osredotočanja in na razvoj domišljije ter empatije. Z branjem v maternem jeziku ohranjamo svoj jezik, kulturno identiteto in bogastvo zgodb, ki nas povezujejo in oblikujejo kot skupnost. Z branjem soustvarjamo družbo znanja, medsebojnega razumevanja in spoštovanja, kakršno si slej ko prej želimo vsi.
Strokovnjaki poudarjajo predvsem, kako koristno je skupno branje za otroke in starše. V prvih septembrskih dneh so predstavili nacionalno pobudo za spodbujanje branja z najmlajšimi s posrečenim naslovom Branje na recept, ki povezuje vse, ki verjamejo v moč branja. Cilj je spodbuditi skupno branje odraslih in otrok ter prispevati h krepitvi bralne kulture v Sloveniji.
Pobuda, ki je naletela na široko podporo, dolgoročno povezuje strokovnjake s področij zdravstva, pediatrije, psihologije, vzgoje in izobraževanja, bralne kulture in nacionalne institucije ter združenja, gospodarske družbe in medije. Ideja za pobudo Branje na recept se je rodila v uredništvu revije Cicido. Najprej so jo predstavili pediatrom, ki so bili nad njo takoj navdušeni. Iz tega se je rodila nacionalna pobuda, ki so jo zasnovali v Mladinski knjigi v sodelovanju s sekcijo za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje v okviru programa ZDAJ. Pobudo je podprlo ministrstvo za kulturo, častna pokroviteljica pa je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar.
Branje na recept povezuje dva svetova, ki sta pri skrbi za otrokov razvoj naravna zaveznika: kulturo branja in preventivno pediatrijo. Pediatri imajo z otroki in njihovimi starši reden stik prav v prvih letih življenja, ko se otrok zelo hitro razvija. So še edina avtoriteta, ki ji zaupajo mladi starši, zato jih lahko spomnijo na preprosto in dragoceno vsakdanjo dejavnost: skupno branje. Pobuda ima pet ključnih ciljev: vključiti strokovno avtoriteto pediatrov v ozaveščanje o koristih zgodnjega branja, spodbuditi starše k rednemu skupnemu branju z otroki in jim ponuditi praktične nasvete ter dostopne vsebine, prispevati k razvoju zgodnje pismenosti in dolgoročno krepiti bralno kulturo ter nagovoriti k skupnemu branju tudi družine, v katerih ne berejo.
Vse več pred zasloni
Strokovnjakinja s področja bralne kulture Alenka Kepic Mohar, sicer glavna urednica Mladinske knjige in direktorica Cankarjeve založbe, je v uvodu predstavitve spomnila na raziskavo Knjiga in bralci iz leta 2024, ki je razkrila nespodbuden podatek, da kar 42 odstotkov Slovencev v zadnjem letu ni prebralo niti ene knjige zunaj šolskih ali službenih obveznosti, več kot tri knjige na leto prebere le tretjina prebivalcev, mladi pa veliko berejo v angleščini. Tako odrasli kot otroci vse več časa preživljajo pred zasloni, zato po besedah Alenke Kepic Mohar vprašanje branja zagotovo ni le vprašanje založništva, temveč celotne slovenske družbe in razmišljajočih posameznikov.
Konkretno bodo branje spodbujali tako, da ga bodo staršem priporočali pediatri. Vsi triletniki bodo ob sistematskem pregledu brezplačno prejeli posebno tematsko številko revije Cicido, njihovi starši pa informativno gradivo z napotki za skupno branje. V okviru pobude bodo poleg tega razveseljevali otroke, ki se zdravijo v Pediatrični kliniki UKC v Ljubljani. Njen strokovni direktor, specialist pediatrije dr. Marko Pokorn, ki je branje označil za dober trening možganov, pravi, da bo pri predpisovanju tega recepta zelo velikodušen: »Če z otrokom beremo vsak dan, ne spodbujamo le govora, pozornosti, mišljenja, radovednosti in empatije, temveč tkemo tudi bližino, toplino in vezi, ki ostanejo. Tako kot gibanje, zdrava prehrana in dober spanec si tudi branje več kot zasluži mesto med pediatričnimi priporočili za zdrav razvoj otroka.«
Dr. Denis Baš, specialist pediater in predsednik sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva, je omenil, da v ambulantah poleg prehrane, gibanja in igre, ki dobro vplivajo na razvoj otroka, predlagajo tudi skupno branje staršev in otrok. »Branje vas in vaše otroke za nekaj časa odmakne od zaslonov, podobno kot sprehod brez telefonov ali skupna igra. Z vidika javnega zdravja so takšne vsakdanje navade pomembne, saj prispevajo k dobremu počutju, kakovostnim odnosom v družini in spodbudnemu okolju za otrokov razvoj. Branje bogati vaš skupni čas in krepi vezi med vami.«
Naložba v otrokov razvoj
Strokovnjaki vsi po vrsti poudarjajo, da je branje naložba v otrokov razvoj. Vsakokrat ko odrasli bere otroku, mu ne podarja samo zgodbe, temveč tudi čas, pozornost in skupno doživetje. Skupno branje je ena najbolj preprostih, a tudi najučinkovitejših dejavnosti, s katero lahko odrasli podpira otrokov celostni razvoj. Redno in kakovostno skupno branje spodbuja razvoj govora ter besednjaka, pozornosti, domišljije, ustvarjalnosti, socialnega razumevanja in empatije. S skupnim branjem lahko pozitivno vplivamo na otrokovo prihodnost, na njegov razvoj in kasnejšo uspešnost. Otroci, ki jim beremo, so praviloma uspešnejši v šoli, skupno branje pa krepi tudi odnos med otrokom in odraslim ter predstavlja pomembno protiutež času pred zasloni.
Pobuda Branje na recept je že vključena tudi v Mrežo za družinsko pismenost in Nacionalni mesec skupnega branja, s čimer se povezuje z drugimi pomembnimi prizadevanji za krepitev bralne kulture v Sloveniji. Zakaj je pomembno brati z otroki, katere otroške knjige priporočajo strokovnjaki, in nasploh več o pobudi piše na spletni strani branjenarecept.si.
Polonca Truden Dobrin, vodja programa ZDAJ pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je na predstavitvi poudarila predvsem, da branje spodbuja strukturni in funkcionalni razvoj možganov: »Pri otrocih so redne bralne navade povezane z boljšimi kognitivnimi sposobnostmi, uspešnejšim učenjem in primernejšim vedenjem. Medtem ko je dolgotrajna izpostavljenost zaslonom pri otrocih in mladostnikih povezana z manj ugodnimi učinki na delovanje in razvoj možganov, ima branje nasproten učinek in podpira njihov zdrav razvoj. Zato je pomembno, da otroci čim več berejo.«
Branje knjig nedvomno pomembno vpliva tudi na to, kakšni smo oziroma bomo kot odrasli. Da je ideja o branju na recept lahko prerasla v nacionalno pobudo, je omogočil glavni partner NLB. Andrej Krajner, ki je odgovoren za blagovno znamko in komuniciranje v NLB Skupini, je razložil, kaj jih je vodilo k pridružitvi: »V NLB si že vrsto let aktivno prizadevamo za krepitev finančne pismenosti, ki temelji na sposobnosti branja, razumevanja informacij in sprejemanja premišljenih odločitev. Prav zato v projektu Branje na recept vidimo naravno povezavo z našimi prizadevanji – branje in finančna pismenost imata namreč pomembno skupno izhodišče: razumeti informacije in jih znati uporabiti pri svojih odločitvah. Če je branje recept za boljše razumevanje sveta, potem je to recept, ki ga velja predpisovati čim pogosteje – za dobrobit posameznika in družbe kot celote.«
»Vse raziskave v zadnjih letih kažejo, da bralna kultura v Sloveniji nazaduje. Upada branje med odraslimi, vse več izzivov zaznavamo na področju bralne pismenosti mladih, krči pa se tudi družinsko bralno okolje, v katerem se oblikujejo prve bralne navade. Če želimo ta trend obrniti, potrebujemo odločen premik in dolgoročne ukrepe že v najzgodnejšem otroštvu. Verjamem, da lahko že nekaj minut skupnega branja na dan pomembno vpliva na otrokov razvoj, zato želimo staršem predati preprosto sporočilo: berite otrokom,« je povabila Alenka Kepic Mohar in sklenila z zelo zgovornimi besedami: »Branje na recept torej ni zdravilo, ampak priporočilo: povabilo staršem, da si vsak dan vzamejo nekaj minut za skupno branje in otroku odpirajo svet besed, podob in zgodb ter medsebojne povezanosti. To je eno najdragocenejših daril, kar jih lahko podarimo otrokom. Otroštva ni mogoče zavrteti nazaj.«
Pobudi Branje na recept seveda želimo srečno in uspešno pot med ljudi z upanjem, da bo dosegla cilj in bodo otroci skupaj s starši znova odkrivali veselje do branja kot pomembnega dela njihovega odraščanja.
