Predstavljajte si, da vaš otrok naenkrat zaužije enajst vrečk čistega sladkorja. Zveni nepredstavljivo in izjemno nevarno, a natanko to se zgodi, ko popije eno samo pollitrsko pločevinko energijske pijače, s katero v svoje telo hitro in agresivno vnese kar petinpetdeset gramov sladkorja. Ob tem šokantnem dejstvu in zavedanju, da te pijače vsebujejo še ogromne količine kofeina, se vse več držav odloča za nujne in zelo radikalne ukrepe. Velika Britanija tako po opozorilih stroke uvaja strogo zakonsko prepoved prodaje energijskih pijač vsem osebam, ki so mlajše od šestnajst let. Ta odločitev je neposreden odziv na ugotovitve, da prosta dostopnost teh napitkov uničujoče vpliva na spanec, koncentracijo in zdravje mladih. Za trgovce in gostince, ki bi te pijače kljub prepovedi še naprej prodajali mladoletnikom, britanska vlada uvaja izjemno visoke globe, ki segajo vse do 2500 funtov. S to nepopustljivo politiko želijo v celoti preprečiti dostopnost teh izdelkov med otroki. Ob takšnih premikih v tujini pa se povsem naravno zastavlja vprašanje, kakšno je stanje v Sloveniji, kaj ugotavlja naša zdravstvena stroka in ali lahko podobne zakonske omejitve v prihodnosti pričakujemo tudi pri nas.
Uživa jih vsak drugi petnajstletnik
Področje uživanja energijskih pijač med mladimi v Sloveniji sistematično spremljajo strokovnjaki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v okviru mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju oziroma HBSC. Najnovejši podatki te obsežne raziskave za leto 2022 razkrivajo skrb vzbujajočo sliko, saj jasno kažejo, da energijske pijače redno uživa kar 40,9 odstotka slovenskih mladostnikov. To v praksi pomeni, da te zdravju škodljive napitke pijejo približno štirje od desetih mladostnikov v državi. Še bolj skrb zbujajoč je vpogled v starostno strukturo, saj statistika neizprosno kaže, da med enajstletniki energijske pijače uživa približno vsak peti otrok, med petnajstletniki pa po njih posega že vsak drugi mladostnik. Najvišje deleže strokovnjaki beležijo predvsem med sedemnajstletnimi fanti, med katerimi energijske pijače po ugotovitvah raziskave uživa kar 60,3 odstotka vprašanih posameznikov. Ob tem so raziskovalci med letoma 2018 in 2022 zaznali opazen porast uživanja teh pijač prav med starejšimi mladostniki, kar jasno nakazuje, da se trend kljub opozorilom žal ne umirja.
Izjemno pomemben in v javnosti pogosto spregledan vidik te problematike je vloga staršev ter njihovo razumevanje nevarnosti. Kot je pojasnila Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije, je anketa, ki so jo izvedli leta 2021 med ljubljanskimi osnovnošolci, pokazala zelo slabo poznavanje problematike pri starših. Ugotovili so, da energijske pijače nemalokrat otrokom ponudijo kar starši sami, misleč, da gre zgolj za eno izmed običajnih brezalkoholnih pijač. Anja Bolha je ob tem ostro izpostavila agresivno oglaševanje, saj se te pijače nenehno pojavljajo kot promotorji športnih dogodkov in sponzorji uspešnih športnikov, kar daje mladostnikom in staršem povsem napačen vtis, da so energijske pijače primerne za uživanje med športno aktivnostjo.
Uničujoč vpliv na otroško telo
Zakaj te pijače pod nobenim pogojem ne bi smele biti v rokah otrok, zelo jasno pojasnjujejo slovenski strokovnjaki. Prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je zelo natančno razložil, zakaj energijske pijače niso običajne brezalkoholne pijače. Vsebujejo namreč predvsem kofein in druge snovi za poživitev, znatno večji delež sladkorja ali sladila ter številna barvila in arome. Čeprav nekatere od teh snovi najdemo tudi v običajni hrani, pa so tam prisotne v veliko manjših količinah in odmerkih, kot jih posameznik hitro zaužije z energijskimi pijačami. Profesor Pravst posebej opozarja, da se zaradi nižje telesne mase pri otrocih in mladostnikih neželeni učinki pitja pojavijo bistveno hitreje in so hkrati veliko bolj intenzivni kot pri odraslih. Poudarja, da za določitev varnega vnosa kofeina pri otrocih in mladostnikih ni na voljo dovolj podatkov, zato se pri njih uporaba energijskih pijač popolnoma odsvetuje.
Takšen hiter vnos stimulansov in ogromnih količin sladkorja pušča hude posledice. Denis Baš iz sekcije za primarno pediatrijo in prof. dr. Mojca Juričič iz sekcije za šolsko, študentsko in adolescentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu sta opozorila na konkretna zdravstvena tveganja. Vnos čezmernih količin kofeina po njunih besedah kratkoročno vodi v spremenjen ritem bitja srca, višji krvni tlak, razburjenost, nervozo, tesnobo, glavobole, dehidracijo in bolečine v trebuhu. Dolgoročno pa takšno početje vodi v povečano izločanje stresnih hormonov in povzroča resne težave s spancem. Zaradi dodanega sladkorja so te pijače neposredno povezane s tveganjem za prekomerno telesno maso, nastankom sladkorne bolezni tipa 2 in propadanjem zob, prav tako pa izrazito vplivajo na delovanje živčnega sistema, srca in ožilja, prebavnega sistema ter mišic. Da bi javnost razumela ta iluzoren občutek energije, je prof. Gregor Jurak s fakultete za šport opozoril, da energijske pijače na hitro poživijo uporabnika, dolgoročno pa izjemno slabo vplivajo na njegovo zdravje in energijo za spopadanje z vsakodnevnim stresom in drugimi izzivi. Ob tem je poudaril, da je pravilni odmerek za ohranjanje ustrezne življenjske energije zgolj vsakodnevna telesna vadba, ob kateri se posameznik preznoji in globoko zadiha.
Prepoved tudi pri nas?
Ob upoštevanju vseh teh ostrih opozoril in ukrepov v tujini in pri nas smo preverili, kakšne sistemske rešitve načrtuje ministrstvo za zdravje. Pojasnjujejo, da se dobro zavedajo izzivov, povezanih z uživanjem energijskih pijač med otroki in mladostniki, zato pozorno spremljajo različne pristope, ki jih uporabljajo druge države. Zavedajo se namreč dejstva, da energijske pijače kljub številnim preventivnim in ozaveščevalnim aktivnostim ostajajo med mladimi izjemno priljubljene. Opažajo, da med državami obstajajo različni pristopi, saj so nekatere že uvedle stroge starostne omejitve, druge pa se osredotočajo predvsem na preventivne ukrepe, ozaveščanje in spodbujanje zdravih življenjskih navad.
Pristojno ministrstvo zato spremlja te prakse in njihove učinke ter jih upošteva pri razmisleku o nadaljnjih ukrepih, pri čemer poudarjajo tudi pomemben prispevek mladih. Mladi, vključeni v projekte participacije, namreč opozarjajo na vpliv oglaševanja, vplivnežev, embalaže in drugih marketinških praks na prehranske odločitve vrstnikov ter poudarjajo pomen oblikovanja bolj zdravega prehranskega okolja. Ker energijske pijače ostajajo problematične, se v strokovnih razpravah vse več pozornosti namenja vprašanju oblikovanja dodatnih sistemskih ukrepov. Ta vprašanja bodo pomemben del razprav pri pripravi novega nacionalnega programa na področju prehrane in telesne dejavnosti. Na ministrstvu obljubljajo, da bodo morebitne dodatne ukrepe na področju omejevanja dostopnosti energijskih pijač preučili v sodelovanju z relevantnimi deležniki in na podlagi strokovnih izhodišč, s posebno pozornostjo na ukrepih za zaščito zdravja otrok.
Do morebitnih zakonskih sprememb se zanašajo predvsem na dolgoletne preventivne aktivnosti, ozaveščanje in strokovno podporo vzgojno-izobraževalnim ustanovam v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in drugimi partnerji. Poleg preventivnih ukrepov so bili sprejeti tudi prvi sistemski koraki, saj se od januarja lani za pijače z dodanimi sladkorji ali sladili uporablja osnovna stopnja davka na dodano vrednost, kar predstavlja enega izmed fiskalnih ukrepov za zmanjševanje privlačnosti teh pijač. Ob vsem tem pa spodbujajo tudi mlade, ki so v okviru kampanje Mladi plačujemo s svojim zdravjem začeli sami opozarjati na škodljiv vpliv trženja in nujnost kritičnega odnosa do nezdrave prehrane.
