Svetišča, grobišča, vile rustike, drenažni kanali, novčiči, ključi, amfore, tegule, mozaične kocke, prstani … To je le nekaj od množice najrazličnejših najdb iz rimskega obdobja, ki so jih arheologi odkrili pri izkopavanjih v okviru projekta gradnje drugega tira. Gre za območje med Osapsko dolino in Rižano, torej med Črnim Kalom, Tinjanom, Dekani in Plavjami. »Gradnja nove železniške proge med Divačo in Koprom je arheologom dala možnost, da naredimo širok presek tega območja, in dobili smo zelo dober vpogled v razvoj tega prostora. Arheologi se vsake posamezne najdbe neizmerno razveselimo, a šele ko jih povežemo, se sestavi širša slika,« poudarja dr. Miha Murko, arheolog iz centra za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je vodil izkopavanja na drugem tiru.
Živahno območje drugega tira v rimski dobi
Kakšna je torej širša slika, kaj se je dogajalo na tem območju v rimskem času, iz katerega je večina najdb? Leta 181 pr. n. št. je bila ustanovljena kolonija Aquileia, današnji Oglej, in takrat se je začela rimska država počasi širiti tudi na območje Istre. Rimljani so tu naleteli na ljudstvo Histrov. Ko so ga porazili, so začeli območje kolonizirati, pojavljati se začnejo prve naselbine, vile, ceste, prebivalstvo se začne romanizirati. Z ustanovitvijo kolonije Tergeste, današnjega Trsta, sredi prvega stoletja pa se začne rimska država močno širiti prav na območje Tinjana, Dekanov, Kopra …
V času rimskega imperija so po pokrajini posejana večja ali manjša kmetijska posestva, kjer so pridelovali pridelke zase in za prodajo. Tudi arheološka izkopavanja in raziskave na drugem tiru so pokazali, da je bilo tod precej živahno. »Danes je vse poraščeno z gozdom in prazno, takrat pa je bilo naseljeno, prepredeno s cestami in vilami,« pravi Murko.
Na območju Tinjana in okolice, na arheološkem najdišču Špina 1, je stala obcestna rimska naselbina, ki sega v čas od prvega do četrtega stoletja. »Na bližnjem najdišču Špina 2 smo odkrili tudi kulturne terase, kar kaže, da so začeli to območje spreminjati za gojenje oljk in trte. Takšni večji projekti spreminjanja krajine dokazujejo, da je bilo območje precej naseljeno in razvito, polno nasadov in precej bolj živo, kot je danes,« dodaja. Tu so odkrili tudi grobišča. Za rimsko državo je bilo značilno, da so jih postavljali ob cestah. »Na najdišču Špina 2 so našli tri žgane grobove, ki sodijo na konec prvega oziroma začetek drugega stoletja. Zanimivo je, da so pokojnike sežgali na istem mestu, kjer so jih pokopali. To je rimski pogrebni ritual bustum, ko so ogenj pripravili v izkopani grobni jami. Takšni žgani grobovi so na območju Slovenije sicer velika redkost,« pojasni Murko. Lučaj stran, na najdišču Špina 1, so odkrili še šest mlajših grobnih jam, pokritih s tegulami, v treh grobovih pa so bili ohranjeni tudi skeletni ostanki. Nedaleč stran pa so našli dobro ohranjeno večje poslopje s pečjo in kuriščem ter železne špice, ki so bile del brane za obdelovanje zemlje.
Nasproti poslopja pa se je pod plastjo humusa razkril objekt, ki je najverjetneje služil kot svetišče. Na to nakazuje že dominantna lega na vrhu hriba, od koder se pogled odpira na celotno Osapsko dolino, prav tako lepo izdelani pragovi in stopnišče, predvsem pa o tem priča najdba več bronastih novcev in dela bronaste lasnice.
Imenitna odkritja na zaraščenih Stajah
Še večje svetišče pa so našli na najdišču Jenetova Senožet nekaj kilometrov nižje proti italijanski meji. Izstopa napisna plošča iz tretjega ali četrtega stoletja, našli pa so tudi večje število železnih in bronastih ključev, novcev in prstanov iz tistega obdobja, pa tudi še starejše najdbe. Na tem mestu je sicer najprej stala vila rustika, torej rimski stanovanjsko-gospodarski kompleks. Vila je bila v uporabi od sredine prvega do začetka drugega stoletja. Po več kot stoletni prekinitvi je sredi tretjega stoletja na istem območju začelo delovati svetišče, ki je bilo v uporabi še v drugi polovici četrtega stoletja.
Na najdišču Belice so raziskali ruševino rimskega objekta iz prvega stoletja. Objekt je domnevno imel stanovanjsko in gospodarsko funkcijo, zaradi razgledne lege pa se ugiba o tem, ali je bil morda tudi nadzorna točka.
Miha Murko pravi, da je arheologe najbolj presenetilo in navdušilo odkritje rimske vile na nahajališču Staje. Gre za območje v manjši kotlini, kjer se je očitno križalo več cest med Ospom, Urbanci in vznožjem Tinjana. Zaradi zaraščenega terena tega območja pred raziskavami niso predhodno pregledovali, ko pa je z gradnjo proge postalo bolj dostopno, so izkopali nepričakovana in imenitna najdišča.
»Tam smo odkrili dva objekta, med njima pa kotanjo, o kateri smo menili, da gre za kamnolom, iz katerega so pridobivali material za gradnjo, pa tudi za grajeno drenažo za odtekanje vode ob nevihtah. Tudi pri našem delu na tistem območju nam je ob vsaki večji nevihti poplavilo in naneslo debele plasti blata,« se spominja Miha Murko.
»Nižje ležeči severni objekt 2 je bil stanovanjski, višje ležeči južni objekt 1 pa je bil sprva verjetno prav tako stanovanjski, pozneje pa so ga morda uporabljali za gospodarske dejavnosti. Bivalni prostori za lastnika in njegovo družino so bili vselej ločeni od gospodarskega dela. V obeh objektih smo našli tudi več mozaičnih kock, mozaik pa žal ni bil ohranjen. A to je bilo po najdbah najbolj bogato od vseh najdišč. Skoraj polovico vseh najdb, izkopanih na drugem tiru, smo našli prav na tem najdišču vile na Stajah,« pripoveduje Murko. Med najdenimi predmeti so lončenina, gradbeni material, tegule, fibule, steklo, novci, med drugim tudi srebrnik cesarja Vespazijana. »Našli smo tudi pravo skladišče amfor, kjer so verjetno hranili vino ali olje. Staje so bile res lepo ohranjene,« dodaja.
V projektu predhodnih raziskav za gradnjo drugega tira so arheologi delali tudi na povsem drugačnem terenu, v nižini v Dekanih. »Tam smo razkopali res veliko območje, a nismo našli ostankov poselitve, smo pa odkrili sledove občasne človekove prisotnosti v bronasti dobi ter posredne posledice krčenja gozdov, verjetno za pašnike in morda tudi obdelovalne površine. Jasni ostanki kmetijske rabe prostora sodijo v rimsko obdobje. Najbolj zanimivi so številni vzporedni kanali za odvodnjavanje. Že v rimskem času so tam naredili melioracijo celotnega območja, ki je poplavljalo zaradi hudourniških pritokov. Če so hoteli izkoristiti prostor za kmetijstvo, so s kanali morali speljati vodo drugam,« opisuje Murko.
Bodo najdbe kdaj na ogled javnosti?
Arheologom vsaka najmanjša najdba prinese veliko veselja, a tudi obilico dela. »Ko se raziskave na terenu končajo, se pravo delo šele začne,« poudarja vodja raziskav. Najdbe sproti beležijo, fotografirajo, lasersko izrišejo, naredijo 3D-model, dokumentirajo. Drobne najdbe, denimo keramiko, lončenino, kovinske najdbe, restavrira in konzervira njihov laboratorij na Ptuju, nekatere pošljejo naprej v dodatno analizo. Najdbe bodo predali v hrambo Pokrajinskemu muzeju v Kopru, kjer pa še iščejo prostore, da bi bila arheološka dediščina, ki jo je omogočil projekt drugega tira, lahko na ogled javnosti. Ne nazadnje je ta dediščina poglavitni vir informacij o svetu naših prednikov.
Na terenu na samih najdiščih pa za zdaj ni predvideno, da bi pripravili kakšen arheološki park za ogled teh ostalin, saj večina leži neposredno na trasi dostopnih cest do nove železnice. Arheologi so odkrite zidove, grobove in templje po opravljenem delu zaščitili z geotekstilom in zasuli, da bodo ostali na svojem mestu za prihodnje rodove.
