»Dobro jutro, evropski prvaki!« To je pozdrav, ob katerem se v zadnjih dneh (in se bodo konec koncev lahko do konca življenja) zbujajo člani slovenske košarkarske reprezentance do 20 let, ki so na evropskem prvenstvu v Ljubljani spisali tako lepo zgodbo, da so na finalno tekmo proti Srbiji, ki so jo ugnali s 84:65, privabili kar okoli 8000 gledalcev. To je ob dejstvu, da gre za čas vrhunca poletnih oddihov, in upoštevaje, da gre vendarle za mlado reprezentanco, zares neverjetna številka.
Da ne gre le za krilatico, ki se dobro sliši, temveč za dejanski jutranji pozdrav, nam je v pogovoru nekaj dni po finalu, tik preden je po nekaj tednih zavzetih treningov in tekem odpotoval na zasluženi dopust, povedal selektor zlatih fantov Danijel Radosavljević. »Res je to vsakič znova lepo slišati,« je pripomnil in dodal, da so občutki in misli tudi nekaj dni po velikem uspehu še vedno enaki. »In povezani predvsem s tem, da nam je resnično uspelo nekaj velikega. Ter s ponosom! Ponosen sem na fante, na vse, kar smo naredili, ponosen, da smo združili Slovenijo in napolnili dvorano Stožice, kar ni mala stvar. Sploh za te mlade fante, pa tudi zame, saj smo verjetno kar vsi prvič doživeli tako bučno vzdušje, prvič smo igrali pred tako številno publiko. V prvih petih minutah finala je bilo zato mogoče čutiti, kot da igramo v manjšem krču, a sem že kmalu videl, da smo se sprostili, in ko so se še gledalci povsem vključili v dogajanje, so bili resnično kot naš šesti igralec, in tudi zaradi njih se je Srbom večkrat zatresla roka, kar nam je olajšalo delo.«
Ekipni duh nad posamezniki
Pri vsem tem pa je zagotovo treba še enkrat poudariti, da je slovenska reprezentanca do uspeha prišla močno oslabljena. V finalu je namreč manjkal kapetan Urban Kroflič, ki se je poškodoval na začetku polfinalne tekme proti Franciji, zbolel je Lovro Fafangel, prvenstvo pa sta v celoti izpustila ključna igralca s prejšnjih tekmovanj te generacije Žan Smrekar in Mark Morano Mahmutović. In če dodamo, da bi lahko igral tudi 17-letni Stefan Joksimović, ki že blesti v članski konkurenci, a se je odločil zaigrati na EP do 18 let … Da, potem je jasno, da je bila ekipa zares zelo povezana in da je bil prav ekipni duh bržčas najmočnejši člen reprezentance.
To je med vrsticami potrdil tudi selektor Radosavljević, ki poimensko ni hotel izpostaviti prav nikogar. »Tega tudi sicer ne počnem rad. Košarka je ekipni šport, kot trener pa delujem tako, da ekipi predstavim, kako vidim igro v obrambi in napadu, vsakemu posamezniku določim vlogo v ekipi, mu skušam predstaviti, zakaj je ta vloga dobra za ekipo in njega samega, na skupnem sestanku pa te vloge izpostavim še vsem skupaj, da vsi vse vedo za vse. Na tak način, ko se vse skupaj poveže, dobimo lepo ekipo, ki deluje kot eno. Tako je bilo tudi tokrat in se je izkazalo za uspešno,« je del svoje filozofije razkril prav tako še zelo mlad slovenski trenerski up. Prepričan je, da ima v tej reprezentanci kar nekaj posameznikov lepe možnosti za odmevno kariero: »Že zdaj, v tem trenutku, je nekaj takšnih, ki lahko igrajo na zelo visoki ravni. Če bodo še naprej predani, ponižni in skromni in imeli takšno delovno vnemo, bodo v prihodnjih letih zagotovo igrali pomembne vloge v evropski in svetovni košarki.«
No, če Radosavljević ni želel izpostavljati posameznikov, je zagotovo prav, da se pri vsem skupaj poudari njegova vloga, saj je to, da je ekipa v najtežjih trenutkih in najbolj oslabljena znala stopiti skupaj, zagotovo prav selektorjeva zasluga. Širši javnosti morda pred prvenstvom, tako kot večina njegovih igralcev, ni bil ravno najbolj znano ime, vendar se je v tej vlogi znašel vse prej kot po naključju, saj je kljub mladosti prehodil že dokaj dolgo trenersko pot.
Vzornik je Jose Mourinho
Ta se bere kot nekakšna pravljica in se je začela bolj kot ne po naključju. »Kot verjetno vsak košarkarski trener sem sprva tudi sam aktivno igral košarko, v domačem klubu iz Grosupljega, a sem po težavah s poškodbo kolena in hrbta dokaj kmalu odnehal. Ko sem bil star 22, 23 let, sem izgubil vse stike s košarko in sem kot študent delal v restavraciji kot pomočnik kuharja. Takrat se je name spomnil trener Peter Hojč, ki je trenutno predsednik košarkarskega kluba Grosuplje in tudi članski trener. Poklical me je, povabil k sodelovanju, ker so iskali trenerje, sam pa sem izziv sprejel. Prvo leto sem vse skupaj sicer bolj opazoval, bil neke vrste stažist, nato pa sem se maksimalno posvetil trenerskemu poslu. Po Grosuplju sem tako eno leto deloval v Ilirski Bistrici, zadnjih osem let pa sem v Triglavu iz Kranja, kjer sem zadnja štiri leta trener članske ekipe, s katero smo iz druge lige prišli v prvo, v prihajajoči sezoni pa bo klub prvič vključen tudi v mednarodno tekmovanje, saj bo igral v drugi ligi ABA,« je svojo pot opisal Danijel Radosavljević, ki je kmalu začel sodelovati tudi s Košarkarsko zvezo Slovenije.
Ta po njegovih besedah namreč precej podrobno spremlja delo trenerjev po klubih in opazuje, kdo je nadarjen, kdo veliko dela na sebi. Tako so ga že leta 2015 povabili na regijsko selekcioniranje, na katerem je delal s fanti, starimi do 13, 14 let. »Nato sem na neuradnem evropskem prvenstvu Slovenia Ball kot glavni trener vodil reprezentanco do 14 let, s katero smo osvojili tretje mesto, zatem pa so me že povabili za pomočnika selektorju reprezentance do 16 let Dejanu Gašperinu. Nato sem bil kar nekaj časa pomočnik še Petru Markovinoviču in Tomažu Fartku pri selekciji do 18 let, nato pa je že prišla priložnost, da opravljam vlogo selektorja, kar zdaj počnem zadnjih pet let. Najprej v reprezentanci do 18 let, pa do 19 in naposled do 20 let,« je povedal trener članske ekipe Triglava iz Kranja, s katerim ima sicer veljavno pogodbo, je pa, jasno, z reprezentančnimi uspehi zraslo zanimanje zanj tako med klubi kot med agenti, ki bi ga radi zastopali, saj tega doslej ni imel.
»Da, ponudb različnih agencij je res kar veliko. Sam sem zagotovo odprt za različne možnosti, nikakor pa ne bom šel z glavo skozi zid. Želim ostati prizemljen, z obema nogama na tleh, delati korak za korakom, tako kot doslej, ne želim preskakovati ničesar. Če pa slučajno pride do kakšne res mamljive ponudbe, bi o tem seveda resno razmislil. Prav tako bom vedno odprt in pripravljen pomagati mladi reprezentanci, kot doslej, če bi dobil kakršnokoli priložnost v članski, da sodelujem kot pomočnik, stažist, karkoli, pa bom seveda tudi pripravljen in na voljo,« je še povedal Danijel Radosavljević, ki kot svojega mentorja izpostavlja Tomaža Fartka, ki mu je dal vpogled v profesionalno košarko, generalno gledano pa njegov vzornik prihaja iz čisto drugega športa – to je nogometni trener Jose Mourinho.
