Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence. Približno tretjina ljudi, starejših od 85 let, kaže znake te bolezni. Geni, ki jih človek podeduje od staršev, igrajo vlogo v tej starosti, enako pomembno vlogo pa imajo tudi prehrana, telesna vadba, družabno življenje in nekatere druge bolezni.
Demenca ni normalen del staranja. Srčna ali možganska kap povečata verjetnost pojava demence. Srčne bolezni so običajno posledica zoženja krvnih žil zaradi kopičenja maščobnih oblog v njih (ateroskleroza). To upočasni dotok krvi v možgane in predstavlja tveganje možganske kapi ter otežuje proces jasnega razmišljanja in pomnjenja stvari. Tudi številni drugi dejavniki, ki povzročajo srčne bolezni – kot so kajenje, sladkorna bolezen, visok krvni tlak in visok holesterol – lahko privedejo do demence. Zdravniki ne vedo povsem natančno, zakaj ljudje s sladkorno boleznijo pogosteje zbolijo za demenco. Vedo pa, da imajo ljudje s sladkorno boleznijo večjo verjetnost poškodovanih krvnih žil. To lahko upočasni ali blokira pretok krvi v možgane in poškoduje možganska področja, kar vodi v tako imenovano vaskularno demenco. Nekateri ljudje lahko upočasnijo poškodbe možganov z ohranjanjem sladkorne bolezni pod strogim nadzorom.
Prekomerna telesna teža
Visoke ravni holesterola, zlasti v srednjih letih, so povezane s prekomerno telesno težo, visokim krvnim tlakom in sladkorno boleznijo. Vse to povečuje tveganje demence, vendar še vedno ni povsem jasno, ali holesterol sam po sebi prispeva k tej težavi. Če imate v srednjih letih precej prekomerno telesno težo, je pri vas večja verjetnost za pojav demence kasneje v življenju, a lahko pravilna prehrana in redna telesna vadba pomagata obrniti to situacijo.y
tako so raziskave pokazale, da imajo ljudje, ki živijo na območjih z večjim onesnaženjem zraka, večjo verjetnost, da zbolijo za demenco, v primerjavi s tistimi, ki živijo v okolju s čistim zrakom. Največ škode povzroča dušikov dioksid z drobnimi delci v zraku, ki sicer niso vidni, vendar jih je mogoče vdihniti. Pri starejših ljudeh, ki imajo težave pri prepoznavanju vonjav, pa obstaja celo dvakrat večja verjetnost, da zbolijo za demenco. Če posameznik trpi za depresijo ali jo je izkusil v preteklosti, prav tako obstaja večja verjetnost, da bo doživel demenco. Pri depresiji lahko sicer pomagajo ustrezna terapija in zdravila.
Poškodbe možganov
Posamezne, tudi blage poškodbe možganov lahko povečajo možnosti za demenco kasneje v življenju. Vendar pa veliko resnejši ali ponavljajoči se udarci oziroma padci bistveno povečajo te možnosti, celo leta po poškodbi. Po takšnih incidentih je zato treba takoj obiskati bolnišnico.
Tudi občutek osamljenosti lahko poveča verjetnost pojava demence. Kljub temu je tu ključen čas – osebe, ki si pravočasno opomorejo od osamljenosti, niso imele tovrstnega tveganja. Demenca se ne pojavlja nujno v družini, vendar lahko geni naredijo razliko. Vseeno pa tvegani geni ne pomenijo nujno, da boste zagotovo dobili demenco. Veliko oseb ima občasno težave s spanjem, in če se to dogaja pogosto, obstaja večja verjetnost za to bolezen. Pri tem lahko pomaga vzpostavitev zdrave rutine, pri čemer se je treba zvečer izogibati alkoholu, kofeinu ter računalniku in raje vzpostaviti blag ritual v večernih urah. Zdi se, da tudi kajenje povečuje tveganje demence, verjetno zato, ker ima slab vpliv na naše krvne žile.
