S človeškimi papilomavirusi (HPV) se v življenju sreča skoraj vsak izmed nas. Čeprav okužba pri večini izzveni brez posledic, lahko pri nekaterih v telesu vztraja več let in sčasoma povzroči raka. V Sloveniji okužbe s tem virusom vsako leto povzročijo okoli 200 primerov raka. Virus namreč ni nevaren le ženskam, saj lahko povzroči kar šest različnih vrst raka, med drugim raka materničnega vratu, zadnjika, penisa in ustnega dela žrela.
Mojca Gobec z Ministrstva za zdravje zato poudarja pomen pravočasne preventive: »Starše in mlade pozivamo, da sprejmejo odgovorno, pametno in zrelo odločitev - da se cepijo proti HPV čimprej in v kasnejšem življenju ne bodo zboleli za raki, ki jih ta okužba povzroča«. Opozorila je še, da takšna odločitev zmanjšuje breme rakavih bolezni in koristi celotni skupnosti. Doc. dr. Urška Ivanuš z Onkološkega inštituta Ljubljana in predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, pa glede vsesplošne zaščite dodaja: »Ker je kar ena tretjina teh rakov pri moških, je izjemno pomembno, da se cepijo tudi dečki«.
Že danes beležimo manj obolenj
V Sloveniji imamo danes neposredne dokaze, da cepivo deluje in rešuje življenja. Pri prvih generacijah deklet, ki so v osnovni šoli imele možnost brezplačnega cepljenja, stroka že beleži približno 42 odstotkov manj predrakavih sprememb materničnega vratu visoke stopnje v primerjavi z generacijami brez te možnosti.
Prof. dr. Janja Ocvirk z Onkološkega inštituta Ljubljana izpostavlja, da moramo to priložnost kot družba nujno izkoristiti: »Rak je lažje preprečiti, kot zdraviti. Pri rakih, povezanih s HPV, to ni le želja, ampak realna možnost«. Vsak otrok, ki ga danes zaščitimo s cepivom, ima po njenih besedah v prihodnosti manjše tveganje, da bi zaradi okužbe potreboval naporno onkološko zdravljenje.
Najboljša naložba v zdravje
Strokovnjaki so si enotni, da je za najboljšo zaščito ključno zgodnje cepljenje – še pred morebitno izpostavljenostjo virusu. Zato je v Sloveniji cepljenje vključeno v nacionalni program že v 6. razredu osnovne šole za deklice in dečke. Ker mlajši mladostniki razvijejo izjemen imunski odziv, pred dopolnjenim 15. letom starosti zadostujeta le dva odmerka.
Denis Baš, predsednik Sekcije za primarno pediatrijo, staršem svetuje tudi iz lastnih izkušenj: »V ambulanti vsak dan srečujem starše, ki želijo za svoje otroke le najboljše in popolnoma razumem, da se ob vseh informacijah danes hitro pojavi kakšen dvom. Sam sem kot starš že zaščitil svoja dva otroka, zato si enako varno in pravočasno zaščito resnično želim za vse ostale«. Da je cepivo varno, potrjuje dejstvo, da so bili ob več kot 300.000 razdeljenih odmerkih v Sloveniji prijavljeni neželeni učinki večinoma zgolj blagi in prehodni.
Nadja Šinkovec Zorko z Nacionalnega inštituta za javno zdravje za konec podaja jasno in spodbudno misel: »Vsaka nova cepljena generacija pomeni manj okužb, manj predrakavih sprememb in manj raka v prihodnosti«. Cepljenje, ki ga v rednem terminu zamudite, lahko mladi brezplačno nadoknadijo vse do dopolnjenega 26. leta, a odlašanje ni smiselno – najboljši čas za zdravje je zdaj.