Čeprav bi si mislili, da je zdravniška ambulanta tisti prostor, kjer smo ljudje stoodstotno odkriti, saj gre navsezadnje za naše zdravje in morda celo življenje, je resničnost precej drugačna. Nova raziskava, ki sta jo skupaj izvedla digitalna zdravstvena platforma Doctolib in priznani britanski inštitut za tržne ter javnomnenjske raziskave YouGov, je namreč opozorila na skrb vzbujajoč trend: kar vsak tretji pacient pri zdravniku ni popolnoma iskren in mu zamolči pomembne informacije. Čeprav bi morala biti poštenost temelj uspešnega zdravljenja, mnogi bolniki še vedno zadržijo ključna dejstva zase.
Kaj najpogosteje zamolčimo ali prikrojimo?
Čeprav bi pričakovali, da bodo pacienti zdravniku podrobno opisali svoje stanje, jih presenetljivo velik delež prikriva celo lastne simptome – to namreč stori kar 27 odstotkov vprašanih. Poleg tega pogosto zamolčijo podatke o svojih razvadah, saj jih 17 odstotkov taji uživanje tobaka in nikotina. Zelo pogosta tema, pri kateri bolniki ne povedo resnice, je tudi njihova resnična telesna teža (16 odstotkov). K temu lahko prištejemo še druge pogoste skrivnosti, o katerih pacienti neradi govorijo: od pitja alkohola, samozdravljenja s prehranskimi dopolnili do nezdravih diet ali psihičnih stisk, s katerimi se borijo v tišini.
Sram in strah pred obsojanjem
Zakaj bi sploh lagali tistemu strokovnjaku, ki nam želi pomagati? Odgovor ne leži v nezaupanju v medicino, temveč v osnovni človeški psihologiji. Raziskava je kot osrednji oviri za odkrito komunikacijo identificirala sram in strah pred tem, kako nas bo zdravnik ocenjeval. Le redko kdo namreč rad na glas prizna, da preveč kadi, da se ne giblje ali da ignorira zdravstvena priporočila. Ta strah pred tem, da bi izpadli »slabi pacienti« ali dobili pridigo o svojem življenjskem slogu, prevlada nad razumom in vodi v neiskrenost.
Smrtno nevarne posledice nedolžnih laži
Zadrževanje informacij v ambulanti se morda zdi kot nedolžna obrambna reakcija, a v resnici ogroža naše življenje in vodi do napačnih odločitev. Kar 34 odstotkov anketirancev opaža, da so laži krive za napačne ali močno zapoznele diagnoze, 30 odstotkov pa jih navaja neučinkovito zdravljenje. Prikrivanje dejstev lahko močno načne tudi sam odnos v ambulanti, saj 31 odstotkov vprašanih poroča o izgubi zaupanja med bolnikom in zdravnikom. Zamolčano uživanje določenih dopolnil ali alkohola lahko na primer povzroči hude in nevarne interakcije s predpisanimi zdravili, zdravnik pa vzroka za poslabšanje stanja ne bo mogel pravilno določiti, če nima na mizi vseh kart.
