Preverjanje ure na pametnem telefonu namesto na klasični ročni uri lahko sproži kognitivne motnje, ki občutno popačijo človeško dojemanje časa, ugotavljajo strokovnjaki in povzema nemški Focus. Najnovejše raziskave namreč kažejo, da naprave z več funkcijami zmedejo naše notranje biološke sisteme merjenja časa in povzročijo, da čas subjektivno teče hitreje, hkrati pa ustvarjajo dolgotrajne težave v naši koncentraciji.
Znanstveniki ugotavljajo, da na videz nedolžen pogled na zaslon telefona, da bi preverili točen čas, pogosto vodi v neprostovoljno brskanje po aplikacijah. Ta pojav v psihologiji pojasnjuje model, ki mu pravijo vrata pozornosti. Ko posameznik pogleda na navadno ročno uro, se možganska pozornost osredotoči izključno na čas. Informacijska vrata se odprejo in takoj nadzorovano zaprejo. Pri pametnem telefonu pa obvestila in aplikacije ta vrata nasilno preusmerijo. Namesto čistega signala o času nastane miselni kaos, menjava pozornosti pa traja bistveno dlje od prvotnega namena.
Študija raziskovalne skupine pod vodstvom Zhuanghue Shija iz laboratorija za multisenzorično percepcijo na Univerzi v Münchnu, objavljena nedavno, je ta učinek natančno kvantificirala. Raziskovalci so merili vpliv brskanja po družbenih omrežjih na dojemanje časa. Ko so bili sodelujoči izpostavljeni vsebinam natanko 40 sekund, so tisti, ki so aktivno brskali in drseli po zaslonu, ocenili, da je minilo zgolj 27 sekund. Čas se je v njihovi percepciji skrajšal za tretjino.
Ostanek pozornosti
Shi v študiji opozarja še na fenomen, imenovan ostanek pozornosti. Tudi ko uporabnik telefon že odloži in se posveti drugi nalogi, del njegove miselne pozornosti ostane ujet pri prejšnji aktivnosti na zaslonu.
Psihologa William J. Matthews in Warren H. Meck izpostavljata, da ljudje nimamo ene same dobesedne notranje ure, temveč kompleksen sistem merjenja biološkega takta. Pametni telefoni tega temeljnega mehanizma ne uničijo, temveč zameglijo zunanji signal, po katerem se naša notranja ura orientira. Proces so raziskovalci primerjali z iskanjem radijske postaje, kjer se frekvenca izgubi v šumu zaradi prevelikega števila sočasnih signalov.
Vendar pa občutek izgube časa ne izhaja nujno iz same dolžine uporabe zaslona, temveč iz namena uporabe naprave. Študija, objavljena v strokovni reviji Mobile Media and Communication, ugotavlja, da bolj usmerjena uporaba telefona, kot je učenje ali iskanje informacij, pri uporabnikih ne vzbuja občutka zapravljenega časa.
Nasprotno pa hedonistična uporaba, namenjena zabavi in pobegu od realnosti, ustvarja močan občutek izgube. Avtorja študije sta odkrila paradoks. Nelagodje in slaba vest ob zavedanju o izgubljenem času ne vodita k takojšnji prekinitvi uporabe telefona. Uporabniki to negativno čustvo pogosto poskušajo zatreti z edinim orodjem, ki ga imajo v tistem trenutku v roki, torej z nadaljnjim brskanjem po zaslonu.
Kaj storiti?
Strokovnjaki za kognitivno psihologijo in digitalno higieno priporočajo specifične pristope za ohranjanje natančnejšega zavedanja o času.
Svetujejo uporabo klasične ročne ali stenske ure, tako da je manj možnosti za preusmerjanje pozornosti, saj naprava nima dodatnih funkcij.
Ugotovitve raziskovalcev z münchenske univerze še kažejo, da je za odpravo učinka po daljšem brskanju po telefonu priporočljivo opraviti 20-minutno neprekinjeno analogno dejavnost, kot je branje knjige, pogovor v živo ali sprehod.
Odločimo se lahko tudi za enosekundni premor pred odklepanjem naprave in si jasno določimo, zakaj jo bomo uporabili. To dokazano zmanjšuje možnost zdrsa v nenačrtovano uporabo, ki popači čas.
