Nedavno razkritje nemškega medija WirtschaftsWoche je zopet opozorilo na želje v koncernu Volkswagen, da bi ukinili znamko Seat. Gre sicer za eno najslabše varovanih skrivnosti, ki v javnost tako ali drugače pride skoraj vsako leto. Tokrat naj bi bili razlog varčevalni ukrepi na ravni koncerna. Če bodo to odločitev tudi sprejeli, bi se znamka poslovila v dobrih treh letih. Če želite vedeti, zakaj se Volkswagen v zvezi z vprašanjem ukinitve Seata obnaša kot mačka v bližini vrele kaše, se je treba zgolj zapeljati s Seatovo prenovljeno arono. Z avtom načeloma ni nič narobe. Tehnično je povsem na nivoju svoje naloge. Kljub temu je z avtom nekaj narobe.
Prenovljena arona je tudi navzven povsem soliden avtomobil. Gre še naprej za dokaj tipično interpretacijo klasičnega evropskega superminija v obliki športnega terenca. Rezultat je avtomobil po okusu kupcev, ki jim je pomembno predvsem, da sedijo nekoliko višje. To je tudi sicer simptom evropske demografske slike. Terenskih ambicij pa z arono ne poskušajte izživljati. Skratka tipični križanec, ki je s posodobitvijo dobil nekoliko spremenjeno masko in postavitev luči. Sicer pa so spremembe sila subtilne.
Tudi v notranjosti so spremembe sledile konceptu zmernega napredka. Pa čeprav je od prvega prihoda arone minilo že devet let. Voznikov zaslon za volanom je tokrat serijsko digitalen, kar je velik plus. Multimedijska tablica pa še vedno najbolj spominja na otroško magnetno risalno tablico. Tudi odzivnost je včasih nekoliko počasnejša. Še dobro torej, da je nastavitve klimatske naprave mogoče urejati s fizičnimi gumbi, kar je odlično. Nisem pa prepričan, ali gre za zavestno odločitev ali za ostanek starega dizajna. V to kategorijo sodijo še ročna ročna zavora, fizični ključ, ki ga je treba vtakniti in zavrteti (kako vulgarno!), in ročnemu menjalniku podobna ročica samodejnega menjalnika. Zlasti menjalnik in ročna močno odžirata prostor odlagalnim površinam.
Potem so tu še preostale oblikovalske »odločitve«. Od trde plastike do metine barve obročev okoli zračnih šob. Avto po svoje spominja na notranji dizajn Suzukijevega swifta, a s ključno razliko. Pri slednjem vseeno prevladuje občutek, da gre za nekakšno interpretacijo tega, kako so nekoč menili, da bo videti prihodnost. Torej za nekakšen retro futurizem. Pri aroni tega občutka ne dobiš. Pravzaprav ni videti, da bi avto imel kakšno oblikovalsko zgodbo. Bolj je občutek, da je zgolj sestavljen iz delov, ki so v dovolj velikem obsegu ležali po skladiščih. In to je prava tragedija arone. Vemo namreč, da Španci zmorejo. Kako vemo? Ker nas isto podjetje ob vsaki cupri vrže na zadnjico z drznim in zanimivim dizajnom, ki je hkrati funkcionalen. Arona pa je zgolj funkcionalna in povsem brez duše.
Nad funkcionalnostjo pa ne gre vihati nosu kar tako. Ob dolžini vsega 4,16 metra je v aroni dovolj prostora za dva odrasla in dva otroka v otroških sedežih. Ob tem je v prtljažnik mogoče spraviti še 400 litrov.
Brez resnejših pomislekov gre tudi pri oceni vozne izkušnje. Sicer skromni 1-litrski bencinski trivaljnik je večinoma usklajen z dvosklopčnim 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom. V sodelovanju 115 konjev (85 kW) in 200 Nm zmore zadostiti večini realnih scenarijev uporabe avtomobila aroninega tipa. Glavne pomanjkljivosti kaže na avtocesti. Četudi ima najvišjo hitrost pri 195 km/h, si za pospeševanje do stotice vzame 10,3 sekunde. Predvsem pa menjalnik nekoliko zaspi, ko je treba prestaviti nižje, da bi pospešili. Hkrati postane nekoliko bolj hrupen.
Za čuda arona ni veliko bolj elegantna v mestu. Po dimenzijah ji uspe priti skoraj v vsak kotiček, a se ji pozna, da Seat še ne ponuja hibridnih različic. Ker so nas te že malce razvadile, pogled na porabo okoli sedmih litrov v mestu kar malce razočara. Se pa avto toliko bolje odreže na regionalnih cestah, kjer do izraza pride tudi natančno krmiljenje. Solidno je uravnoteženo tudi vzmetenje. Nekaj več udobja na malih napakah na cestišču žrtvuje za večjo stabilnost v ovinkih. S tem ni nič narobe. Še posebej, če je avto očitno narejen za vožnjo po regionalnih. Skupna poraba na testu pa je na koncu nanesla 6,6 litra.
Kaj je torej prenovljena arona? Recimo takole: če greš k sladoledarju in ne veš, kaj natančno bi ti prijalo, a nočeš tvegati, tedaj vzameš nekaj preverjeno dobrega, četudi malce dolgočasnega. To je vanilja. Kaj pa je nekaj, kar je tako varna izbira kot vanilja, a še bolj dolgočasno? No, to je arona. Vstopna cena je zelo privlačnih 19.199 evrov, a gre za skromnejšo opremo in še manj močan motor. Na testu smo imeli arono s paketom style in samodejnim 7-stopenjskim menjalnikom. Za to želijo 23.586 evrov. Dobiš pa še žaromete LED in prilagodljivi tempomat.
