Večno mesto bi lahko kmalu postalo evropski poligon za revolucionarno prometno tehnologijo. Mestne oblasti in prometni inženirji namreč preučujejo možnost uvedbe četrtega, belega signala na semaforjih, ki je zasnovan za optimizacijo prometa v času avtonomnih vozil.
Čeprav promet že skoraj stoletje temelji na univerzalnem sistemu rdeče, rumene in zelene luči, hiter razvoj umetne inteligence in pametnih mestnih mrež sili urbaniste k iskanju novih rešitev. Bela luč pa ni zasnovana kot dodaten ukaz za ustavljanje, temveč kot indikator, da so samovozeči avtomobili prevzeli nadzor nad križiščem, poročajo v reviji Elle.
V praksi to pomeni popolno spremembo vozniške paradigme. Ko se na semaforju prižge bela luč, sistem sporoča, da avtonomna vozila v bližini v realnem času komunicirajo tako med seboj kot s samo infrastrukturo. Za človeške voznike v klasičnih vozilih v tem primeru velja zgolj eno preprosto pravilo: sledite vozilu pred seboj. Inteligentni sistem medtem izračunava optimalno hitrost in razdaljo ter samodejno koordinira pretok, kar bistveno zmanjša potrebo po človeškem odločanju.
Temelj za to rešitev predstavljajo obsežne raziskave v Združenih državah Amerike. Študija, ki so jo leta 2023 izvedli raziskovalci na Državni univerzi Severne Karoline, je z uporabo naprednih računalniških simulacij dokazala, da faza bele luči drastično zmanjša zastoje. Študija ugotavlja, da se s prepustitvijo nadzora avtonomnim vozilom poveča pretočnost križišč, hkrati pa se opazno znižata poraba goriva in čas čakanja, kar ima neposreden pozitiven vpliv na zmanjšanje izpustov v urbanih središčih.
Kljub tehnološkemu potencialu pa implementacija v zgodovinskih mestih prinaša ogromne izzive. Analitiki za prometno varnost opozarjajo, da je za učinkovito delovanje sistema nujna kritična masa avtonomnih vozil na cestah. Dokler ti ne bodo predstavljali znatnega deleža voznega parka, bo tradicionalna tribarvna signalizacija ostala nepogrešljiva. Poleg tega bi zamenjava obstoječe infrastrukture in namestitev potrebnih senzorjev pomenili astronomsko finančno breme za občinske proračune.
Zaradi teh infrastrukturnih in varnostnih ovir prve vpeljave ne gre pričakovati na najbolj obremenjenih rimskih avenijah. Strokovnjaki napovedujejo, da se bo faza testiranja najprej odvila v strogo nadzorovanih in omejenih okoljih, kot so velika tovorna pristanišča, logistični centri in industrijske cone. Če bodo poskusi uspešni, bi Rim lahko postal inkubator za novo generacijo pametnih prometnih rešitev v Evropi, bela luč pa nov standard na naših cestah.
